Sicer pa najstarejši arheološki artefakti z Ajdne datirajo že v kameno dobo. Kamnita sekira izvira iz let nekako 3000-2000 pred našim štetjem. Iz antike je najdb največ. Ostanki obzidja, hiš, cerkvice. Ta je enoladijska, lepo vidimo dvignjen prostor za svečenike. Ljudje na Ajdni so živeli od poljedelstva, živinoreje, kopali pa so tudi železovo rudo. Najdeni predmeti kažejo na pogoste stike z germanskimi ljudstvi. Proti koncu 6. st. pa življenje na Ajdni preneha. Sledi požganih hiš in okostje s konico puščice med kostmi pričajo o nasilnem koncu, verjetno so bili napadalci pripadniki slovanskega plemena. A kasneje, v 9. st., je bila Ajdna ponovno naseljena. Njena zgodba je torej zelo podobna zgodbi Gradišča nad Bašljem, podobne višinske naselbine pod Storžičem. V tem času je bilo gori utrjeno vojaško naselje, podobno srednjeveškemu gradu. V njem so živeli slovanski plemiči in njihovi vojščaki, ki so vodili upor proti Frankom. Kot vemo iz zgodovine, so Franki naposled prevladali in prevzeli oblast nad celotnim ozemljem.

Dostop

Vzpon na Ajdna je kratka in hvaležna pohodna tura. Po cesti z avtom peljemo proti Valvasorjevi koči, a malo pod njo skrenemo na cesto levo (pelje proti Potoški planini). Ta nas kmalu pripelje do kraja, kjer se s ceste levo odcepi markirana pot na Ajdno. Po njej pridemo pod vršno skalovje, od tam naprej pa imamo dve možnosti (lahko v tem zadnjem delu naredimo tudi krožno turo). Kratka zavarovana plezalna pot (lahka ferata) nas popelje naravnost čez skale na vrh. Zahteva pa previdnost in nekaj izkušenj v strminah. Druga pot pa gre desno okrog hriba in nato čez južna pobočja na vrh. Tudi ta pot je ponekod strma, a je brez kakih posebnih težav. Od avta smo v 30 minutah na vrhu, po krajši poti še prej. Na južni greben pa pripelje tudi pot prav iz doline, iz vasi Potoki. Ta vzpon pa je precej daljši.

Parkirišče: 46.424435, 14.136282