Predstavitev skupine Krvavca
Na številnih straneh tega vodnika bodo online zemljevidi območij. Vsi so deli večjega zemljevida, do katerega pridete s to povezavo:
Skupina Krvavca in Kalškega grebena je manjše gorsko območje na jugu Kamniških in Savinjskih Alp. V njej je nekaj lepih planinskih tur v severnem, visokogorskem delu, južni del pa je povsem sredogorski in zanimiv samo za kratke, lahke izlete s pogledi na Gorenjsko ravan.
Namesto daljšega imena bom skupino imenoval samo po Krvavcu, ki je sam po sebi povsem nepomembna gora. A ker stoji tik nad Gorenjsko in je tudi turistično zelo razvit, naj on nosi zastavo. Že v njegovi ožji skupini so številne višje in lepše gore, Kalški greben povsem na severu pa ga po višini presega za več sto metrov in je tudi sicer neprimerno bolj mogočna gora.
Meje naše gorske skupine so jasno določene. Na zahodu je to dolina Kokre, ki skupino Krvavca loči od skupine Storžiča. Na vzhodu je meja dolina Kamniške Bistrice, onkraj katere je Velika Planina, preostale Kamniško-Savinjske Alpe in na jugu Posavsko hribovje. Na severu je meja na Kokrskem sedlu, ki loči Kalški greben od osrednjega dela Kamniško-Savinjskih Alp. Na jugu pa se pobočja naše skupine spustijo na Gorenjsko ravan.
V širši skupini Krvavca je šest območij, ki jih kaže slika spodaj. To so:
1. Skupina Štefanje gore (s Kopo, kot najvišjim vrhom),
2. Južna pobočja Krvavca (brez kakega izrazitega vrha),
3. Tunjiško gričevje (brez kakega izrazitega vrha),
4. Skupina Kamniškega vrha,
5. Ožja skupina Krvavca (z Vrhom Korena, kot najvišjo točko),
Kot v vseh Kamniško-Savinjskih Alpah, so tudi pobočja gora v Skupini Krvavca v glavnem strma. Ko se vrhovom približujemo z juga, tega vtisa sicer takoj ne dobimo, a tudi tam so nekatera gozdnata pobočja že strma in skalnata. Severna pobočja, zlasti najvišjih vrhov, pa so divja, razbita in skalnata, v stenah je že tudi nekaj priložnosti za resnejše plezalne vzpone.
Za južne predele so značilne izredno lepe, že od prazgodovine naprej obljudene terase, ki ležijo dobro uro hoda nad Gorenjsko ravnino. Ko pridemo iz gozdov, so na terasah prostrani travniki in vasi, ki so že same lahko cilji kratkih, lahkih izletov. Nanizane so kot na ogrlici: Možjanca, Štefanja Gora, Stiška vas, Ravne, Apno, Šenturška gora, Sidraž, Sveti Lenart in eno nadstropje višje zaselki in kmetije okrog Svetega Ambroža. Že v prazgodovini pa so ljudje živeli še višje - na Krvavcu samem, na Planini Koren in na Planini Dolga Njiva. A iz tistih časov danes tam ni nobenih ostankov več.
Območje Krvavca je pozimi kar veliko, dobro urejeno smučišče. Naprej od Velikega Zvoha pa smučarskih naprav ni več, čeprav so tako vzhodno, kot zahodno od skalnatega grebena Ježa še lepi tereni za smučanje. Na vzhodu je nad Planino Koren venec travnatih, zaobljenih vrhov, ki imajo strma vzhodna in še posebno severna pobočja, na zahodu pa je podobna planina Dolga njiva, nad katero so prostrana, zakrasela pobočja Kalškega grebena. Pod tem je podobna planota Kalce še tudi na vzhodni strani, na zahod in sever pa so strma, v glavnem prepadna, skalnata pobočja.
Končno je na vzhodu naše skupine še dokaj nizki, a pri pohodnikih zelo priljubljeni greben Kamniškega vrha. Mesto Kamnik, kot ena od zibelk slovenskega gorništva je pač tik pod njim.
Pri plezalcih so najbolj priljubljene stene Kalškega grebena, pa tudi Kompotele in Mokrice. Pohodnikom so po normalnih pristopih razmeroma lahko dostopni prav vsi glavni vrhovi. Markiranih poti, med njimi je le nekaj zahtevnejših, je največ v južnem delu skupine (vse na mojem zemljevidu niti niso vrisane), poleg uradnih je nekaj tudi turističnih, pa gorsko-kolesarska proga "Muci" in druge. Je pa tudi kar veliko zanimivih neoznačenih poti, bodisi planinskih, bodisi lovskih, nekatere pastirske poti pa so že zdavnaj opuščene. Brezpotja v visokogorskih območjih zahtevajo precej gorniških izkušenj in dobro orientacijo.
Številni vrhovi so lepi turno smučarski cilji, priljubljeni tudi zaradi bližine uradnih smučišč, ki precej skrajšajo dostope. Krvavec pa je tudi izredno priljubljeno območje (gorskih) kolesarjev. Iz Cerkelj do vrha Velikega Zvoha je kar 1550 m višinske razlike. Zaradi turistične infrastrukture je Krvavec priljubljen tudi pri ljubiteljih drugih aktivnosti v naravi.
Tudi v tej skupini velja izpostaviti širne razglede. Zaradi postopne rasti višine gora so proti jugu razgledi odprti z vseh vrhov - čez Gorenjsko, preko hribovja osrednje Slovenije, daleč proti Dinaridom. Na zahodu so Julijci še vedno lepo pregledni, čeprav so že precej oddaljeni. Pogledi na sever pa so povsem drugačni. Tam so v lepem vencu okrog doline Kamniške Bistrice nanizani vsi najvišji vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp. Nanje je nemara najlepši pogled z Vrha Korena, z vrha Kalškega grebena pa je izjemen pogled na Kočno in Grintovec.