Višegrad s svojim slovanskim imenom nakazuje, da je moral biti utrjen že pred prihodom Madžarov. Do Donave je segal starorimski imperij in več strateških krajev ob mogočni reki je bilo utrjenih, nastala pa so tudi velika mesta. A vsa slava Višegrada je povezana z madžarsko državo, ko je bila ta najmočnejša. Višegrad je bil več stoletij kraljevsko središče Madžarske.

Rimska in kasneje slovanska trdnjavaje stala spodaj ob reki. Po invaziji Mongolov (leta 1241) je madžarski kralj Bela močneje utrdil spodnjo trdnjavo in začel tudi z deli na zgornji, 300 m nad reko. Čez sto let je Višegrad že postal kraljevsko mesto. Njegova zlata doba je bila za časa vladavine "dobrega kralja" Matthiasa Corvinusa, od 1458 do 1490. Renesančna kraljeva palača je bila menda ena najlepših zgradb tedanje Evrope. Višegrad so prvi porušili Turki, dokončno pa Habsburžani, ki so tako želeli preprečiti, da bi se v njem utrdili madžarski osamosvojitelji. Grad za silo obnavljajo šele od leta 1930 naprej.

Ogled Višegrada

Danes je Višegrad pravzaprav nepomemben kraj ob Donavi, pod gradom. Tam ustavljajo ladje, ki vozijo vzdolž Donave oziroma čez reko (v bližini ni nobenega mosta). Ob reki je stari Solomonov stolp, ki je od 13. st. nadziral promet ob reki, spodaj so tudi ostanki kraljevske palaže in muzej, ki govori o njej. A vse oči so uprte navzgor, h gradu, ki nas gleda z višin. Od Solomonovega stolpa gre gor steza, a večina obiskovalcev se gor lepo pelje z avtom. V mestu je treba skreniti od Donave proti notranjosti, nato pa nas dobra cesta z nekaj ovinki udobno dvigne do parkirišča pod gradom (še prej je razgledišče s pogledom na grad). Leta 2017 je bila parkirnina 1 EUR, vstop v grad pa 5 EUR oziroma z ogledom razstave voščenih prizorov 6 EUR. Mogočen pogled vzdolž Donave in na hribovje onkraj reke se odpre šele s terase znotraj gradu, prav tako lepi pogledi na obzidje in grajske stolpe. V gradu sta še razstavi (lova in orožja), na ogled pa sta tudi kraljeva krona in žezlo.

Parkirišče: 47.793333, 18.982297