Embedded Files
3
3
Ljubka cerkvica nas sprejme z izjemnim razgledom po Štajerski in še čez njene meje. Na eni strani se bleščijo Kamniške in Savinjske Alpe, na drugi strani se čez Boč in Donačko goro že vidi na Hrvaško. K cerkvici vodi strm križev pot.
Ljubka cerkvica nas sprejme z izjemnim razgledom po Štajerski in še čez njene meje. Na eni strani se bleščijo Kamniške in Savinjske Alpe, na drugi strani se čez Boč in Donačko goro že vidi na Hrvaško. K cerkvici vodi strm križev pot.
Dve sliki izjemnega razgleda od Sv. Kriša: proti Alpam in proti Boču in Donački gori
Sedanja cerkev stoji na kraju, kjer je verjetno že stoletja stalo starejše svetišče. Legendam sicer ne gre v celoti verjeti, pogosto pa je tudi res, da kjer ni ognja, tudi ni dima. In stara legenda pripisuje gradnjo tako Gradu Planina, kot tudi prve cerkve na griču Svetega Križa ajdom - velikanom. Dva brata naj bi si z griča na grič kar metala edino kladivo, ki sta ga imela. Če vemo, da so naši predniki z ajdi pogosto poimenovali staroselce, ki so imeli moč in znanje (saj so bili potomci propadle velike rimske civilizacije), potem ne bi bilo nemogoče, če bi prvo svetišče na griču stalo že v zgodnjem srednjem veku. Bolj zanesljivi indici kažejo na prvo gradnjo na tem območju v 15. st., cerkev v sedanji podobi pa je bila zgrajena sredi 18. st., deli pa so bili dokončani v 19. st.
Sedanja cerkev stoji na kraju, kjer je verjetno že stoletja stalo starejše svetišče. Legendam sicer ne gre v celoti verjeti, pogosto pa je tudi res, da kjer ni ognja, tudi ni dima. In stara legenda pripisuje gradnjo tako Gradu Planina, kot tudi prve cerkve na griču Svetega Križa ajdom - velikanom. Dva brata naj bi si z griča na grič kar metala edino kladivo, ki sta ga imela. Če vemo, da so naši predniki z ajdi pogosto poimenovali staroselce, ki so imeli moč in znanje (saj so bili potomci propadle velike rimske civilizacije), potem ne bi bilo nemogoče, če bi prvo svetišče na griču stalo že v zgodnjem srednjem veku. Bolj zanesljivi indici kažejo na prvo gradnjo na tem območju v 15. st., cerkev v sedanji podobi pa je bila zgrajena sredi 18. st., deli pa so bili dokončani v 19. st.
Poleg same cerkve, je obiska vreden tudi križev pot, ki se z 21 kapelicami vzpenja čez zahodno pobočje. Na terasi malo pod vrhom je znamenje, še malo nižje pa z ograjo zavarovano manjše brezno. Grič torej utegne biti preluknjan s kraškimi jamami in tudi o teh in o čudodelnih izvirih govorijo stare legende.
Poleg same cerkve, je obiska vreden tudi križev pot, ki se z 21 kapelicami vzpenja čez zahodno pobočje. Na terasi malo pod vrhom je znamenje, še malo nižje pa z ograjo zavarovano manjše brezno. Grič torej utegne biti preluknjan s kraškimi jamami in tudi o teh in o čudodelnih izvirih govorijo stare legende.
Križev pot čez zahodno pobočje griča
Pogled iznad križevega pota proti zahodu, na Lisco in v daljavi Kum
Dostop na vrh lepega travnatega griča je sicer mogoč z vseh strani, so pa nekatera pobočja precej strma. Največ obiskovalcev, ki se pripeljejo bolj od daleč (domačini gredo na vrh kar iz Planine pri Sevnici), parkira pri žagi, ob severozahodnem vznožju. Od tam nas mimo zadnjih hiš cestica in nato steza kmalu pripelje do vznožja križevega pota. To je hitra in priporočljiva varianta vzpona (20 min).
Dostop na vrh lepega travnatega griča je sicer mogoč z vseh strani, so pa nekatera pobočja precej strma. Največ obiskovalcev, ki se pripeljejo bolj od daleč (domačini gredo na vrh kar iz Planine pri Sevnici), parkira pri žagi, ob severozahodnem vznožju. Od tam nas mimo zadnjih hiš cestica in nato steza kmalu pripelje do vznožja križevega pota. To je hitra in priporočljiva varianta vzpona (20 min).
Od žage gre asfaltna cesta naprej proti vzhodu. Tudi s te se čez strma severna pobočja na vrh vzpenja steza. Cesta gre pa še kaer daleč naprej proti vzhodu - k eni domačiji, pa k drugi in tako naprej. Potem zavije proti jugu in se še kar naprej vzpenja. Ko naposled doseže zaselek vzhodno od cerkvice, velja cestico zapustiti - spet proti desni - in nadaljevati po kolovozu, ki se še malo dvigne na položen vršni greben. Po njem nadaljujemo proti zahodu k ves čas dobro vidni cerkvici. S pristopom čez kalvarijo nam ta pot omogoči prijeten krožni sprehod. Zaradi uživanja v razgledu ne pričakujte, da ga boste opravili prej kot v eni uri!
Od žage gre asfaltna cesta naprej proti vzhodu. Tudi s te se čez strma severna pobočja na vrh vzpenja steza. Cesta gre pa še kaer daleč naprej proti vzhodu - k eni domačiji, pa k drugi in tako naprej. Potem zavije proti jugu in se še kar naprej vzpenja. Ko naposled doseže zaselek vzhodno od cerkvice, velja cestico zapustiti - spet proti desni - in nadaljevati po kolovozu, ki se še malo dvigne na položen vršni greben. Po njem nadaljujemo proti zahodu k ves čas dobro vidni cerkvici. S pristopom čez kalvarijo nam ta pot omogoči prijeten krožni sprehod. Zaradi uživanja v razgledu ne pričakujte, da ga boste opravili prej kot v eni uri!
Parkirišče: https://www.google.si/maps/@46.1015839,15.4151704,772m/data=!3m1!1e3?hl=en
Page updated
Google Sites
Report abuse