Kamniški vrh, 1263 m
Kamniški vrh, 1263 m
Jesenski pogled z grebena Kamniškega vrha na Planjavo in Ojstrico
Kamniški vrh od zahoda, s Planjave
Obet prihodnosti
Uvod
Uvod
To je sicer nepomemben, nizek vrh v grebenu med dolinama Korošice (na severu) in Bistričice (na jugu), ki pa je zaradi bližine Kamnika zelo priljubljen cilj pohodnikov. Kratka tura čez strma, travnata pobočja pričara vtis pravega planinskega izleta, lep pa je z vrha tudi razgled proti jugu. Žal je zaradi majhne višine vrh še poraščen, tako da se moramo za poglede na osrednje vrhove Kamniških Alp kar precej potruditi. S svojimi južnimi travnatimi strmalmi je Kamniški vrh tudi priljubljeno vzletišče jadralnih padalcev, ki nato večinoma pristajajo na planotici nad Klemenčevim, kjer jih čakajo avtomobili.
To je sicer nepomemben, nizek vrh v grebenu med dolinama Korošice (na severu) in Bistričice (na jugu), ki pa je zaradi bližine Kamnika zelo priljubljen cilj pohodnikov. Kratka tura čez strma, travnata pobočja pričara vtis pravega planinskega izleta, lep pa je z vrha tudi razgled proti jugu. Žal je zaradi majhne višine vrh še poraščen, tako da se moramo za poglede na osrednje vrhove Kamniških Alp kar precej potruditi. S svojimi južnimi travnatimi strmalmi je Kamniški vrh tudi priljubljeno vzletišče jadralnih padalcev, ki nato večinoma pristajajo na planotici nad Klemenčevim, kjer jih čakajo avtomobili.
V grebenu, ki se s Kržišča (ožje območje Krvavca) vleče proti vzhodu, je Kamniški vrh samo najvišja vzpetina. Sosednja Planjava, 1243 m, je podobna najvišji koti, greben od Krvavca loči široko sedlo, pod katerim je planina Osredek. Vrhovi v dveh grebenih bolj vzhodno za planince niso več zanimivi, med severnim in južnim grebenom pa leži dolina Potoka, ki je zaščitena kot naravni rezervat. Je pa na pobočjih Kamniškega vrha še ena naravna znamenitost. Potok Korošak pod planino Osredek tvori vrsto lepih slapov, ki jih velja priti pogledat, kadar imajo dovolj vode.
V grebenu, ki se s Kržišča (ožje območje Krvavca) vleče proti vzhodu, je Kamniški vrh samo najvišja vzpetina. Sosednja Planjava, 1243 m, je podobna najvišji koti, greben od Krvavca loči široko sedlo, pod katerim je planina Osredek. Vrhovi v dveh grebenih bolj vzhodno za planince niso več zanimivi, med severnim in južnim grebenom pa leži dolina Potoka, ki je zaščitena kot naravni rezervat. Je pa na pobočjih Kamniškega vrha še ena naravna znamenitost. Potok Korošak pod planino Osredek tvori vrsto lepih slapov, ki jih velja priti pogledat, kadar imajo dovolj vode.
Dostopi
Dostopi
Ker na vrh z vseh strani vodijo številne poti, je tudi izhodišč veliko. Do večine pripeljemo skozi Kamnik, nato pa se iz doline Bistričice odcepimo v eno od obeh stranskih dolin. Izhodišča pod Kržiščem pa z avtom dosežemo po cesti, ki pelje na Krvavec.
Ker na vrh z vseh strani vodijo številne poti, je tudi izhodišč veliko. Do večine pripeljemo skozi Kamnik, nato pa se iz doline Bistričice odcepimo v eno od obeh stranskih dolin. Izhodišča pod Kržiščem pa z avtom dosežemo po cesti, ki pelje na Krvavec.
• Klemenčevo, 630 m, v dolini Bistričice.
• Klemenčevo, 630 m, v dolini Bistričice.
• Slevo, 631 m. Nad dolino Bistričice.
• Slevo, 631 m. Nad dolino Bistričice.
• Okroglo, 650 m. Nad dolino Bistričice.
• Okroglo, 650 m. Nad dolino Bistričice.
• Iverje, 458 m. Ob Bistrici, pri izlivu Potoka/Grohata.
• Iverje, 458 m. Ob Bistrici, pri izlivu Potoka/Grohata.
• Kajfežev rob, 903 m. Nad dolino Korošice.
• Kajfežev rob, 903 m. Nad dolino Korošice.
• Korošica, 927 m. Konec ceste v dolino.
• Korošica, 927 m. Konec ceste v dolino.
• Molnarjav breg. Ovinek 1200 m, na cesti na Krvavec.
• Molnarjav breg. Ovinek 1200 m, na cesti na Krvavec.
(Markirana pot naravnost od Ambroža pa izgubi preveč višine.)
(Markirana pot naravnost od Ambroža pa izgubi preveč višine.)
• Jezerca, 1445 m. Veliko parkirišče na koncu ceste.
• Jezerca, 1445 m. Veliko parkirišče na koncu ceste.
Vršni del poti iz Županjih Njiv
Pregled tur
Pregled tur
🚶 5. Iz Okroglega / Županjih njiv, T3
🚶 5. Iz Okroglega / Županjih njiv, T3
Od najvišje kmetije sledimo markacijam, ki se sprva držijo kolovozov, zahodno od gozdnatega Grohata, 912 m, pa se po lepem, z bukovim gozdom poraščenem grebenu približamo Kamniškemu vrhu. S sedelca na vrhu doline Grohatjega potoka (941 m) se steza bolj strmo vzpne in doseže razcep nad lovsko kočo. Leva pot se vzpenja čez strma travnata pobočja Kamniškega vrha, do stranskega rebra, kjer z juga pride gor nemarkirana pot. S križišča poti gremo lahko naravnost navzgor, bolje pa se je držati markirane poti, ki prečka pobočja do sedla med Planjavo in Kamniškim vrhom. Od tam gremo desno na vrh. Nekako 1 h 45 min.
Od najvišje kmetije sledimo markacijam, ki se sprva držijo kolovozov, zahodno od gozdnatega Grohata, 912 m, pa se po lepem, z bukovim gozdom poraščenem grebenu približamo Kamniškemu vrhu. S sedelca na vrhu doline Grohatjega potoka (941 m) se steza bolj strmo vzpne in doseže razcep nad lovsko kočo. Leva pot se vzpenja čez strma travnata pobočja Kamniškega vrha, do stranskega rebra, kjer z juga pride gor nemarkirana pot. S križišča poti gremo lahko naravnost navzgor, bolje pa se je držati markirane poti, ki prečka pobočja do sedla med Planjavo in Kamniškim vrhom. Od tam gremo desno na vrh. Nekako 1 h 45 min.
🚶 6. Iz Sleva, T3
🚶 6. Iz Sleva, T3
To je najbrž najbolj uporabljan pristop. Parkiramo bodisi v zaselku, ali pa spodaj ob Bistričici. Iz Sleva gremo proti severu. Nemarkirane poti proti desni utegnejo postati zelo strme, zato se boste najbrž držali levo. Na višini nekako 845 m pa lahko skrenete desno in greste po eni od nemarkiranih poti (ob melišču, imenovanem Slevška roža) na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom. Od tam desno v 10 minutah na vrh. 1 h 30 min.
To je najbrž najbolj uporabljan pristop. Parkiramo bodisi v zaselku, ali pa spodaj ob Bistričici. Iz Sleva gremo proti severu. Nemarkirane poti proti desni utegnejo postati zelo strme, zato se boste najbrž držali levo. Na višini nekako 845 m pa lahko skrenete desno in greste po eni od nemarkiranih poti (ob melišču, imenovanem Slevška roža) na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom. Od tam desno v 10 minutah na vrh. 1 h 30 min.
🚶 7. Iz Klemenčevega, T3
🚶 7. Iz Klemenčevega, T3
Vzpon začnemo v dolini Bistričice, po nemarkirani poti gremo proti severovzhodu. Ko pridemo na stezo iz Sleva, (št. 6), nadaljujemo na vrh, kot je bilo opisano. 1 h 30 min.
Vzpon začnemo v dolini Bistričice, po nemarkirani poti gremo proti severovzhodu. Ko pridemo na stezo iz Sleva, (št. 6), nadaljujemo na vrh, kot je bilo opisano. 1 h 30 min.
🚶 8. Po dolini Potoka, T3
🚶 8. Po dolini Potoka, T3
Turo začnemo prav doli ob Kamniški Bistici, kmalu za kamnolomom. Po dolini Potoka se zložno vzpenjamo in si ogledujemo njegove slapiče. Potem, ko pridemo v konec doline, po brezpotju nadaljujemo še kakih 100 m višine. S sedla nad dolino (941 m) nadaljujemo na vrh po opisu ture št. 5. 2 h 30 min.
Turo začnemo prav doli ob Kamniški Bistici, kmalu za kamnolomom. Po dolini Potoka se zložno vzpenjamo in si ogledujemo njegove slapiče. Potem, ko pridemo v konec doline, po brezpotju nadaljujemo še kakih 100 m višine. S sedla nad dolino (941 m) nadaljujemo na vrh po opisu ture št. 5. 2 h 30 min.
🚶 9. S severa
🚶 9. S severa
V dolino Korošice z avtom zapeljemo nasproti žičnice na Veliko planino. Na prvem razcepu peljemo naravnost, na drugem pa zavijemo ostro levo in nato po gorski cesti peljemo še kake 3 km. Parkiramo na Kajfeževem robu, 903 m. Za njim je verjetno, da bo cesta razdrta od plazov. Po cesti se peš napotimo proti zahodu, nato pa ujamemo lovsko stezo, ki se odcepi z nje levo v breg. Pripeljala nas bo na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom. 1 h 15 min do vrha.
V dolino Korošice z avtom zapeljemo nasproti žičnice na Veliko planino. Na prvem razcepu peljemo naravnost, na drugem pa zavijemo ostro levo in nato po gorski cesti peljemo še kake 3 km. Parkiramo na Kajfeževem robu, 903 m. Za njim je verjetno, da bo cesta razdrta od plazov. Po cesti se peš napotimo proti zahodu, nato pa ujamemo lovsko stezo, ki se odcepi z nje levo v breg. Pripeljala nas bo na sedlo med Planjavo in Kamniškim vrhom. 1 h 15 min do vrha.
🚶 10. S ceste na Krvavec, T2
🚶 10. S ceste na Krvavec, T2
Parkiramo nad Ambrožem, na ostrem levem ovinku, 1200 m. Nato gremo peš po gozdni cesti, ki se blago vzpenja čez južna pobočja Kržišča. Zaradi številnih kolovozov bodite pozorni na redke markacije. Najprej se držite levo, po slabem kilometru in pol pa gre nova cesta zelo strmo levo v breg, mi pa nadaljujemo po stari, ki se začne naravnost lahno spuščati. Na prvem desnem ovinku jo zapustimo in gremo po markirani poti naravnost. Ta prečka gozdnata pobočja do razcepa na nekako 1285 m, kjer imamo dve možnosti:
Parkiramo nad Ambrožem, na ostrem levem ovinku, 1200 m. Nato gremo peš po gozdni cesti, ki se blago vzpenja čez južna pobočja Kržišča. Zaradi številnih kolovozov bodite pozorni na redke markacije. Najprej se držite levo, po slabem kilometru in pol pa gre nova cesta zelo strmo levo v breg, mi pa nadaljujemo po stari, ki se začne naravnost lahno spuščati. Na prvem desnem ovinku jo zapustimo in gremo po markirani poti naravnost. Ta prečka gozdnata pobočja do razcepa na nekako 1285 m, kjer imamo dve možnosti:
23a. Lahko nadaljujemo naravnost do glavnega grebena (1289 m), od tam pa se po njem spustimo do najnižje točke, 1181 m.
23a. Lahko nadaljujemo naravnost do glavnega grebena (1289 m), od tam pa se po njem spustimo do najnižje točke, 1181 m.
23b. Lahko pa skrenemo desno dol, prečkamo cesto (ali pa gremo preprosto po njej do konca) in se spustimo do spodnjega razcepa, 1204 m. Tam zavijemo levo in nadaljujemo na planino Osredek, 1100 m. Z nje se nato povzpnemo 80 m do glavnega grebena.
23b. Lahko pa skrenemo desno dol, prečkamo cesto (ali pa gremo preprosto po njej do konca) in se spustimo do spodnjega razcepa, 1204 m. Tam zavijemo levo in nadaljujemo na planino Osredek, 1100 m. Z nje se nato povzpnemo 80 m do glavnega grebena.
Naprej po glavnem grebenu imamo spet dve možnosti. Desna pot je zelo lepa, uhojena, razgledna, ni pa markirana. Gre ves čas po grebenu, torej tudi malo gor in dol. Zelo priporočljiva! Leva pot pa je hitrejša, saj prečka pobočja po severni strani in se tako izogne vzponu na vrh Planjave. Obe poti prideta skupaj na sedlu pod glavnim vrhom. Skupaj 1 h 45 min.
Naprej po glavnem grebenu imamo spet dve možnosti. Desna pot je zelo lepa, uhojena, razgledna, ni pa markirana. Gre ves čas po grebenu, torej tudi malo gor in dol. Zelo priporočljiva! Leva pot pa je hitrejša, saj prečka pobočja po severni strani in se tako izogne vzponu na vrh Planjave. Obe poti prideta skupaj na sedlu pod glavnim vrhom. Skupaj 1 h 45 min.
Na zahodnem grebenu Kamniškega vrha, zadaj je Kržišče
🚶 11. Ob Korošaških slapovih
🚶 11. Ob Korošaških slapovih
Iz Klemenčevega nadaljujemo do zaselka Kuharjevo, od tam pa po strmi, v preteklosti markirani stezici ob potoku proti severu. S steze lahko obiščemo spodnje slapove, obisk zgornjega pa je zahtevnejši, v skalnatih strminah je treba celo malo poplezati. Zgoraj steza prečka grapo ali dve in se nato po travnatem rebru povzpne proti planini Osredek. Od tam bodisi nadaljujemo na Kamniški vrh (pot št. 10), ali pa sestopimo po markirani poti proti Slevu. Bodite pozorni, da boste z nje pravočasno skrenili v desno, proti Klemenčevemu!
Iz Klemenčevega nadaljujemo do zaselka Kuharjevo, od tam pa po strmi, v preteklosti markirani stezici ob potoku proti severu. S steze lahko obiščemo spodnje slapove, obisk zgornjega pa je zahtevnejši, v skalnatih strminah je treba celo malo poplezati. Zgoraj steza prečka grapo ali dve in se nato po travnatem rebru povzpne proti planini Osredek. Od tam bodisi nadaljujemo na Kamniški vrh (pot št. 10), ali pa sestopimo po markirani poti proti Slevu. Bodite pozorni, da boste z nje pravočasno skrenili v desno, proti Klemenčevemu!
Razgled s Kamniškega vrha
Koče
Koče
Vsi vzponi so kratki in planinske koče niso potrebne. Vzhodno tik pod glavnim vrhom pa je zasilno zavetišče.
Vsi vzponi so kratki in planinske koče niso potrebne. Vzhodno tik pod glavnim vrhom pa je zasilno zavetišče.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Kamniški vrh gremo lahko v vsakem letnem času. Na jug obrnjena pobočja so tudi pozimi hitro kopna, a zaradi strmin vseeno zahtevajo precej previdnosti (in ustrezno opremo), saj zadostuje, da sneg ali led leži samo na odseku ali dveh in že tura lahko postane nevarna. Za smučanje pa so ta pobočja kar strma.
Na Kamniški vrh gremo lahko v vsakem letnem času. Na jug obrnjena pobočja so tudi pozimi hitro kopna, a zaradi strmin vseeno zahtevajo precej previdnosti (in ustrezno opremo), saj zadostuje, da sneg ali led leži samo na odseku ali dveh in že tura lahko postane nevarna. Za smučanje pa so ta pobočja kar strma.