Skupina Storžiča > Storžič > J-JZ greben
Jugo-jugozahodni greben Storžiča
Jugo-jugozahodni greben Storžiča
To je zelo lep, najbolj neposreden pristop z juga (s 756 m / 871 m na 2132 m, 1400 m višine). Obrnjenost pobočij na jug. Spodaj (po "grebenu Sv. Lovrenca") označena pot, na J-JZ grebenu ni markacij (šibka stezica, strme trave, nekaj lažjih skal). Oprema: Dobri čevlji, pohodne palice.
To je zelo lep, najbolj neposreden pristop z juga (s 756 m / 871 m na 2132 m, 1400 m višine). Obrnjenost pobočij na jug. Spodaj (po "grebenu Sv. Lovrenca") označena pot, na J-JZ grebenu ni markacij (šibka stezica, strme trave, nekaj lažjih skal). Oprema: Dobri čevlji, pohodne palice.
Turo začnemo nad Laškim, na parkirišču pod cerkvico Sv. Lovrenca, na višini 756 m. S tega parkirišča gre gorska cestica sicer še naprej v dolino in tudi navzgor, a če rinemo še po njej (pod Gradišče), moramo od tam poiskati prehod v levo (Gamsova pot), na markirano pot.
Turo začnemo nad Laškim, na parkirišču pod cerkvico Sv. Lovrenca, na višini 756 m. S tega parkirišča gre gorska cestica sicer še naprej v dolino in tudi navzgor, a če rinemo še po njej (pod Gradišče), moramo od tam poiskati prehod v levo (Gamsova pot), na markirano pot.
Začetni del a: S parkirišča, 756 m, gremo naravnost gor proti cerkvici Sv. Lovrenca, a že kmalu se markirana pot odcepi desno in gre mimo spomenika čez pobočja proti desni navzgor. Tako dosežemo gozdnato sedlo za gričkom, na katerem je cerkvica Sv. Lovrenca in od tam nadaljujemo po grebenu.
Začetni del a: S parkirišča, 756 m, gremo naravnost gor proti cerkvici Sv. Lovrenca, a že kmalu se markirana pot odcepi desno in gre mimo spomenika čez pobočja proti desni navzgor. Tako dosežemo gozdnato sedlo za gričkom, na katerem je cerkvica Sv. Lovrenca in od tam nadaljujemo po grebenu.
Začetni del b: S parkirišča, 756 m, gremo naravnost gor k ljubki cerkvici Sv. Lovrenca. Ta je priljubljena izletniška točka, do nje je s parkirišča 20 min hoje od planinske koče pa dobrih 5 min. Na griču je bilo v železni dobi in v antiki gradišče, od katerega se vidi še severni zid. Od Sv. Lovrenca nadaljujemo po grebenu na sedlo za gričkom in nato naprej gor po grebenu.
Začetni del b: S parkirišča, 756 m, gremo naravnost gor k ljubki cerkvici Sv. Lovrenca. Ta je priljubljena izletniška točka, do nje je s parkirišča 20 min hoje od planinske koče pa dobrih 5 min. Na griču je bilo v železni dobi in v antiki gradišče, od katerega se vidi še severni zid. Od Sv. Lovrenca nadaljujemo po grebenu na sedlo za gričkom in nato naprej gor po grebenu.
Sv. Lovrenc
Začetni del c: S sedelca 871 m, tik pod Gradiščem nadaljujemo po Gamsovi poti proti levi (proti severu). Na razcepu se držimo desno, naredimo 3 ovinke po opuščenem kolovozu, nato pa gre stezica desno strmo v breg in na markirano pot, ki jo dosežemo malo nad sedlom za Sv. Lovrencem. To je trenutno najhitrejši dostop z juga.
Začetni del c: S sedelca 871 m, tik pod Gradiščem nadaljujemo po Gamsovi poti proti levi (proti severu). Na razcepu se držimo desno, naredimo 3 ovinke po opuščenem kolovozu, nato pa gre stezica desno strmo v breg in na markirano pot, ki jo dosežemo malo nad sedlom za Sv. Lovrencem. To je trenutno najhitrejši dostop z juga.
Začetni del d: Na sedlo za Sv. Lovrencem lahko pridemo tudi od SZ, s parkirišča nad Povljami. Z običajnega parkirišča, 730 m, (z njega gredo poti na Malo in Veliko poljano) lahko mimo vikendov peljemo še nekaj časa proti SV in parkiramo na 860 m. A od tam gre markirana steza na sedlo za Sv. Lovrencem najprej malo dol (proti JV), šele nato se dvigne na greben, po katerem bomo nadaljevali vzpon. S kraja, kjer steza prečka potok Milka, gremo lahko po strugi navzgor in v 5 minutah pridemo do majhnega, skromnega slapiča.
Začetni del d: Na sedlo za Sv. Lovrencem lahko pridemo tudi od SZ, s parkirišča nad Povljami. Z običajnega parkirišča, 730 m, (z njega gredo poti na Malo in Veliko poljano) lahko mimo vikendov peljemo še nekaj časa proti SV in parkiramo na 860 m. A od tam gre markirana steza na sedlo za Sv. Lovrencem najprej malo dol (proti JV), šele nato se dvigne na greben, po katerem bomo nadaljevali vzpon. S kraja, kjer steza prečka potok Milka, gremo lahko po strugi navzgor in v 5 minutah pridemo do majhnega, skromnega slapiča.
Začetni del e: To pravzaprav ni samo začetni del pristopa na greben Sv. Lovrenca, pač pa strm, kar zahteven lovski prehod na prečno pot, ki povezuje Planino Javornik s Kališčem. Če gremo s sedelca pod Gradiščem, 871 m, po lovski stezici proti severu, se ta kmalu začne obračati v desno. Lepa in zložna prečka še malo proti severu, potem pa proti SV, v široko travnato dolino. Greben Sv. Lovrenca je levo, visoko nad nami. V dolini se pot izgubi, če gre naprej gor proti lovskemu bivaku, gre še malo bolj vzhodno. Lahko pa nadaljujemo po dolini naravnost navzgor, sprva ne preveč strmo, dostop na markirano prečno pot pa gre potem po desmem, zelo strmem in neprijetnem žlebu (T4).
Vzpon na vrh: Nad sedlom za Sv. Lovrencom se steza proti Storžiču zažene strmo v breg. V številnih zavojih hitro dobivamo višino, v glavnem hodimo po strmem gozdu, višje pa je tudi nekaj čistin. A pravega razgleda še ni. Na višini nekako 1400 m pridemo na dobro, markirano prečno pot, ki gre vodoravno čez vsa južna pobočja Storžiča. To je pot, ki povezuje planino Javornik s Kališčem (kočo). Na razcepu je klopca.
Vzpon na vrh: Nad sedlom za Sv. Lovrencom se steza proti Storžiču zažene strmo v breg. V številnih zavojih hitro dobivamo višino, v glavnem hodimo po strmem gozdu, višje pa je tudi nekaj čistin. A pravega razgleda še ni. Na višini nekako 1400 m pridemo na dobro, markirano prečno pot, ki gre vodoravno čez vsa južna pobočja Storžiča. To je pot, ki povezuje planino Javornik s Kališčem (kočo). Na razcepu je klopca.
A prav na mestu, kjer smo prišli na pot, moramo prečno pot, in s tem tudi markacije, takoj zapustiti. Usmerimo se naravnost navzgor. Ne ustrašimo se strmih trav! Strma pot gre razločno navzgor, v zadnjih letih je že prav močno shojena. Gibljemo se po travnatem pobočju levo od plitve grape (Široka dolina), onkraj grape pa gre tudi podobna, še šibkejša lovska stezica in tam je tudi lovski bivak. A držimo se te strani, ves čas navzgor in morda malo v levo, tako da čim prej dosežemo jugo-jugozahodni greben.
A prav na mestu, kjer smo prišli na pot, moramo prečno pot, in s tem tudi markacije, takoj zapustiti. Usmerimo se naravnost navzgor. Ne ustrašimo se strmih trav! Strma pot gre razločno navzgor, v zadnjih letih je že prav močno shojena. Gibljemo se po travnatem pobočju levo od plitve grape (Široka dolina), onkraj grape pa gre tudi podobna, še šibkejša lovska stezica in tam je tudi lovski bivak. A držimo se te strani, ves čas navzgor in morda malo v levo, tako da čim prej dosežemo jugo-jugozahodni greben.
Razgled z J-JZ grebena Storžiča
Na J-JZ grebenu
Strmine J-JZ grebena
Ko smo na grebenu, orientacija postane še lažja, stezica šibkejša in tudi nekaj prehodov je še bolj strmih. Tam je potrebna previdnost, ponekod moramo tudi izbrati najboljši prehod. Eden od prehodov skalovje obide povsem po zahodni strani in utegne biti nevaren, če je pobočje poledenelo. Malo pod vrhom pridemo na markirano pot, ki z leve pride gor po Javorniškem žlebu. Po njej dosežemo sedelce, kjer se naš greben pripenja k vršni gmoti Storžiča, nato gremo čez vzhodna pobočja predvrha in na vrh.
Ko smo na grebenu, orientacija postane še lažja, stezica šibkejša in tudi nekaj prehodov je še bolj strmih. Tam je potrebna previdnost, ponekod moramo tudi izbrati najboljši prehod. Eden od prehodov skalovje obide povsem po zahodni strani in utegne biti nevaren, če je pobočje poledenelo. Malo pod vrhom pridemo na markirano pot, ki z leve pride gor po Javorniškem žlebu. Po njej dosežemo sedelce, kjer se naš greben pripenja k vršni gmoti Storžiča, nato gremo čez vzhodna pobočja predvrha in na vrh.
Smučanje: V območju te smeri je bil narejen tudi smučarski spust. A to ni več normalni turni smuk, pač pa že alpinistično smučanje (strmine, zahtevni odstavki). Povrhu pa so na teh pobočjih, obrnjenih na jug, tudi zelo redko dobre razmere za smučanje. Torej: Zelo zahtevno!
Smučanje: V območju te smeri je bil narejen tudi smučarski spust. A to ni več normalni turni smuk, pač pa že alpinistično smučanje (strmine, zahtevni odstavki). Povrhu pa so na teh pobočjih, obrnjenih na jug, tudi zelo redko dobre razmere za smučanje. Torej: Zelo zahtevno!
Zgornji del J-JZ grebena
Povratek: Najhitreje se vrnemo po Javorniškem žlebu, kjer lahko izkoristimo kakih 300 m melišč. S planine gremo nato po prečni poti do mesta, kjer nanjo pride steza od Sv. Lovrenca (Ne iščimo bližnjic v desno navzdol, ker je strmo!). Druga možnost je čez Kališče in nato v grapo Belice (tudi markirano).
Povratek: Najhitreje se vrnemo po Javorniškem žlebu, kjer lahko izkoristimo kakih 300 m melišč. S planine gremo nato po prečni poti do mesta, kjer nanjo pride steza od Sv. Lovrenca (Ne iščimo bližnjic v desno navzdol, ker je strmo!). Druga možnost je čez Kališče in nato v grapo Belice (tudi markirano).