Eseji o inteligentnosti

V knjigi Pojmovanje inteligentnosti so zadnja poglavja namenjena nekaterim dilemam, ki se v zvezi z inteligentnostjo porajajo.

Etična vprašanja inteligentnosti

Glede na to, da je inteligentnost kot sposobnost zaželena, obstaja nevarnost, da se testi inteligentnosti in mentalnih sposobnosti zlorabljajo. Le ob upoštevanju visokih etičnih standardov je uporaba testov inteligentnosti lahko človeštvu v prid.

Merjenje inteligentnosti

V tem poglavju je predvsem poudarjen pomen strokovnega pristopa k merjenju inteligentnosti. Pomembno je, da je merjenje inteligentnosti reprezentativno in da so upoštevani vsi izvorni dejavniki, ki lahko vplivajo na testne rezultate. Sledi kritičen pregled testov, ki se v Sloveniji uporabljajo, nato pa je predlagana še reprezentativna baterija, ki bi zajela najpomembnejša področja intelekta. Na koncu je še nekaj idej o testih prihodnosti, ob uporabi računalniške tehnologije bi ti bili lahko tudi javni.

Vpliv dednosti in okolja na inteligentnost

Dejstvo, da je inteligentnost pretežno dedno pogojena, je dopolnjeno s podatki raziskav o primarnih mentalnih sposobnostih, med katerimi so nekatere pogojene bolj dedno, druge pa bolj z vplivi okolja. V prihodnosti bo k spoznanjem o inteligentnosti bistveno prispevala genetika.

Razvoj inteligentnosti

Inteligentnost ima značilno krivuljo razvoja, manj pa je znanega o razvojnih trendih primarnih mentalnih sposobnosti. Podrobneje so analizirani nekateri lastni rezultati.

Razlike v mentalnih sposobnostih med spoloma

V pogledu inteligentnosti med spoloma ni razlik, opisane pa so nekatere značilne razlike, ki med spoloma obstajajo pri primarnih mentalnih sposobnostih.

Vloga inteligentnosti v procesu antropogeneze

Esej podrobno opisuje faze učlovečenja (v glavnem povzeto po M. Donaldu) in vlogo inteligentnosti v tem procesu. Učlovečenje sta zaznamovali dve veliki biološki revoluciji in dve tehnični revoluciji. Po prvi biološki revoluciji se je pojavil homo erectus, za katerega je bila značilna nova oblika zavesti, zmožnost notranjega aktiviranja nevronskih vzorcev in reprezentacije senzomotoričnih vsebin. Po drugi biološki revoluciji se je pojavil homo sapiens, ki je zmožen verbalno-pojmovne reprezentacije in jezikovnega izražanja, proces učlovečenja pa so spremljale še druge anatomske spremembe. Naslednja revolucija je bila tehnična - izum pisave (tudi ideogramov in piktogramov), kar vse je omogočalo zunanje hranjenje informacij. Zadnja tehnična revolucija je izum računalnika. Človek sedaj informacije zunaj sebe ne le hrani, ampak jih tudi obdeluje.

Pred informacijsko eksplozijo

Količina informacij, ki so ljudem na voljo, eksponencialno narašča, kar bo v prihodnosti velik izziv človekovi inteligentnosti, pa tudi metodam organiziranja informacij oziroma obvladovanja znanja. Obstaja pa tudi verjetnost, da se bodo v prihodnosti na Zemlji pojavila bitja, inteligentnejša od človeka. Nujnost, da se bo to zgodilo celo po samih zakonih evolucije, je opisana v eseju Na pragu revolucionarnih posegov v evolucijo.