Hochtor

Prečenje najvišje vrha skupine Gesäuse je zelo zahtevna pohodna tura, s plezalnimi odseki zgornje II. stopnje. Čez mogočno ostenje se bomo povzpeli na izpostavljen greben, po njem na vrh, sestopili pa bomo v drugo dolino, od koder se bomo na izhodišče vrnili s kolesi.

Opis: S parkirišča nas dobra pot po zagruščeni strugi hudournika popelje proti jugu. Kasneje gre pretežno skozi gozd, desno nad nami vidimo tovorno žičnico. Pot gre v glavnem po dolini, šele na koncu zavije desno v breg, kjer je na razgledni terasi Haindlkarhütte.

Peternpfad vstopi v SZ stene Roßkuppe in Hochtora po strmi grapi. Od koče do vstopa je še kar 1 h 15 min ozke steze skozi ruševje in strm visokogorski gozd. Že kmalu po vstopu v grapo nas markacije povedejo levo iz nje. Sledimo stezi oziroma dobrim markacijam, ki se vzpenjajo čez skalovje, kjer so prehodi najlažji. Težave plezanja se ves čas gibljejo med I. in II. stopnjo, nobeno mesto ni umetno zavarovano. Z višino smer vedno bolj teži proti levi. Po lepih policah dosežemo razgledno mesto z zelo lepim pogledom na dolino reke Enns. Sledi še en strm del, ko ga preplezamo, se znajdemo pod navpičnimi stenami, kjer ni videti nikakršnega prehoda. Ampak »Črni Peter« gre v takih primerih okrog roba in tudi nas markacije varno povedejo levo in okrog raza na izrazito polico, po kateri »z rokami v žepih« izstopimo na široko, travnato sedlo – Peternscharte.

Zavarovana plezalna pot, imenovana Josefinensteig (št. 664), nas bo z vrha popeljala k Heßhütte. V zgornjem delu se drži jugovzhodnega grebena, imenovanega Guglgrat. Ob zabavnih prehodih in pestrih razgledih pot doseže rob, na katerem zavije levo, proti vzhodu. Sedaj se strmo spušča čez skalnato oziroma skrotasto ostenje. Večina zahtevnejših prehodov je zavarovanih, nekaj pa je tudi nezavarovanih mest, ki zahtevajo dodatno previdnost, še posebej, ker je v lepem vremenu pot zelo »prometna«. V spodnjem delu je še več trav, a pot ni nič manj strma, dokler ne sestopimo pod steno. Tam se usmerimo levo, v iztek zanimive krnice Tellersack in naprej proti vzhodu h koči.

Od koče nas široka pot (št. 601) vodi skozi zanimiv kraški svet proti jugu in kasneje proti jugozahodu. Počutili se bomo kot kje na Komni. Vse polno je pečin, škrapelj, manjših sten, lepi travnati dolci se izmenjujejo z odseki, kjer gre pot skozi gozdove. Spustimo se čez Zgornjo in Spodnjo Koderalm, ko pa obidemo še manjši slap, se že odpre svet nad široko dolino Johnsbach.

Kolesa nas že nestrpno čakajo, a vožnja po dolini in skozi slikovito sotesko, kjer si je potok med številnimi skalnatimi stolpi izdolbel pot skozi greben skupine Gesäuse, bo kratka. Seveda si spotoma lahko ogledamo še kakšno zanimivost, ali pa si v bistrem potoku privoščimo osvežilno kopel.