Dolgo je veljala za turistično jamo z največjo podzemno dvorano na svetu. Čeprav nas je slovenski kras do konca razvadil z mogočnimi in izredno lepimi podzemnimi jamami, nam bo obisk te jame dodal še eno neverjetno dimenzijo.
Najbolj mogočen vtis naredi velikost največje dvorane. Šele med ogledom postaneš pozoren tudi na lepo kapniško okrasje.
Višina dvorane je kar 107 m, dolžina 130 m in širina 65 m.
Temu primerno je angažiranje obiskovalcev, ki morajo pri spustu na dno jame prehoditi kar 500 stopnic, prav toliko jih morajo premagati tudi, ko se na drugi strani vzpenjajo spet na površje zemlje.
Skulptura ↑
← Spust v velikansko dvorano
Jama je bila odkrita leta 1840. Prvi raziskovalci so v kraškem zaledju Trsta predvsem poskušali najti vire vode za veliko mesto, saj so domnevali, da v tistih globinah teče Timav. Do leta 1897 so jamo kartografsko obdelali, za javnost so jo prvič odprli leta 1908. Preprosti načini osvetljevanja so na jamskem okrasju pustili še danes vidne posledice, svetloba je spodbudila tudi rast alg. Z letom 1957 je elektrificiranje omogočilo množičen obisk jame.
Jamsko okrasje
Nekateri stalagmiti v jami so precej posebni, saj zaradi velike višine kapljice vode padajo na nastajajoči kapnik z veliko hitrostjo, voda se razprši in stalagmiti se razraščajo precej v širino.
Najvišji stalagmit meri v višino kar 12 metrov in je simbol jame. Nanj kapljice padajo z višine kar 80 m, zato ima stalagmit zanimiv, nekako razmršen videz.
Polje stalagmitov
Trio
V jami je pa tudi "okrasje", nad katerim ljubitelji narave niso prav nič navdušeni. V najvišjem delu s stropa dvorane visita dve nihali, ki znanstvenikom pomagata meriti premike v zemeljski skorji.
Obisk
Skupine obiskovalcev se v vodstvu vodičev v jamo spuščajo na vsako uro. V turističnih konicah se je dobro vnaprej najaviti oziroma rezervirati vstopnice. Ob najinem obisku je bila razlaga v italijanskem in angleškem jeziku.
Spust 100 m je, kot rečeno, potrebno opraviti peš, prav tako tudi vzpon. A časa za to, in tudi za fotografiranje, je dovolj.