Ledeniški mlini
4
4
Ledeniški mlini so zelo lep in zanimiv geološki pojav. Na primeru "mlinov" pri kraju Cavaglia si bomo ogledali kakšne umetnine naredi tekoča voda, a le takrat, ko so izpolnjeni prav specifični pogoji.
Ledeniški mlini so zelo lep in zanimiv geološki pojav. Na primeru "mlinov" pri kraju Cavaglia si bomo ogledali kakšne umetnine naredi tekoča voda, a le takrat, ko so izpolnjeni prav specifični pogoji.
Lep primer nekaj metrov globokega kotla. Vidi se tudi, kje je naprej odtekala voda.
Kako nastanejo ledeniški mlini?
Kako nastanejo ledeniški mlini?
Da imajo ledeniki silno moč, s katero ob tem, ko na primer polzijo po dolini, dolbejo čvrsto skalovje stotine metrov globoko, je znano. A to so vplivi velikih dimenzij. Ledeniški mlini pa so pojavi, ki so veliki le nekaj metrov. In tudi njihov nastanek je malo drugačen.
Da imajo ledeniki silno moč, s katero ob tem, ko na primer polzijo po dolini, dolbejo čvrsto skalovje stotine metrov globoko, je znano. A to so vplivi velikih dimenzij. Ledeniški mlini pa so pojavi, ki so veliki le nekaj metrov. In tudi njihov nastanek je malo drugačen.
Po ledenikih se nenehno pretaka tudi voda, bodisi padavinska, ali pa tista, ki nastane, ko se topi led. Nekaj časa teče po površini, slej ali prej pa izgine v ledeniških razpokah in teče po notranjosti ledenika, dokler nazadnje ne pride do tal, kjer teče kot ledeniška reka do ustja na koncu ledenika. Voda že sama v ledenik izdolbe globoke kotle, ki jim tudi pravimo ledeniški mlini. A ko se v toplih obdobjih med ledenimi dobami ledenik stopi, od teh mlinov ne ostane nič več.
Po ledenikih se nenehno pretaka tudi voda, bodisi padavinska, ali pa tista, ki nastane, ko se topi led. Nekaj časa teče po površini, slej ali prej pa izgine v ledeniških razpokah in teče po notranjosti ledenika, dokler nazadnje ne pride do tal, kjer teče kot ledeniška reka do ustja na koncu ledenika. Voda že sama v ledenik izdolbe globoke kotle, ki jim tudi pravimo ledeniški mlini. A ko se v toplih obdobjih med ledenimi dobami ledenik stopi, od teh mlinov ne ostane nič več.
S seboj pa ledenik prenaša tudi velike količine skalovja. Pogosto se v ledeniških kotlih znajdejo tudi velike skale, ki jih voda nenehno vrtinči. Tako skale še hitreje dolbejo podlago, hkrati pa se tudi same obrusijo, dokler nazadnje ne postanejo skoraj popolne krogle. Če voda takšno skalo vrtinči v kakšni skalnati kotanji, bo po stoletjih skala v njej vedno bolj ujeta, kotanja pa vedno globlja. Tako nastanejo najlepši primeri ledeniških mlinov.
S seboj pa ledenik prenaša tudi velike količine skalovja. Pogosto se v ledeniških kotlih znajdejo tudi velike skale, ki jih voda nenehno vrtinči. Tako skale še hitreje dolbejo podlago, hkrati pa se tudi same obrusijo, dokler nazadnje ne postanejo skoraj popolne krogle. Če voda takšno skalo vrtinči v kakšni skalnati kotanji, bo po stoletjih skala v njej vedno bolj ujeta, kotanja pa vedno globlja. Tako nastanejo najlepši primeri ledeniških mlinov.
Večina ledeniških mlinov, ki jih danes lahko občudujemo na območju Alp, je nastala ob koncu zadnje ledene dobe (Würm), torej pred 13.000 do 15.000 leti. Takrat so se ledeniki hitro topili in velike ledeniške reke so izdolble cele soteske (na primer pri nas Pokljuško sotesko). Ledeniški mlini pa so nastali samo tam, kjer je bila za podlago ustrezno čvrsta kamnina.
Večina ledeniških mlinov, ki jih danes lahko občudujemo na območju Alp, je nastala ob koncu zadnje ledene dobe (Würm), torej pred 13.000 do 15.000 leti. Takrat so se ledeniki hitro topili in velike ledeniške reke so izdolble cele soteske (na primer pri nas Pokljuško sotesko). Ledeniški mlini pa so nastali samo tam, kjer je bila za podlago ustrezno čvrsta kamnina.
Ti kotli so kar povezani med seboj, stene so preluknjane, pa vseeno lepo okrogle, kakor so jih pomagale dolbsti skale.
<-- Velikanski kotel
Angleški izraz je "glacier mills", nemški "Gletchermühle", Italiajni pa takšnim tvorbam navadno rečejo "Marmitte dei Giganti", saj resnično spominjajo na lonce velikanov.
Tudi v teh dveh kotlih so ostale skale, ki so ju izdolble.
Kako priti v Cavaglio?
Kako priti v Cavaglio?
Dostop je zelo enostaven, privlačen, pa tudi zelo drag, saj kraj leži ob Retijski železnici, ki povezuje Poschiavo s prelazom Bernina. Glavna cesta pa gre bolj vzhodno, saj Cavaglia leži v stranski dolini. A tudi do tja pripelje cesta. Midva pa sva šla s prelaza Bernina dol v Poschiavo peš, nato pa samo nazaj gor z vlakom. Kraj je urejen kot park in plačati je treba vstopnino.
Dostop je zelo enostaven, privlačen, pa tudi zelo drag, saj kraj leži ob Retijski železnici, ki povezuje Poschiavo s prelazom Bernina. Glavna cesta pa gre bolj vzhodno, saj Cavaglia leži v stranski dolini. A tudi do tja pripelje cesta. Midva pa sva šla s prelaza Bernina dol v Poschiavo peš, nato pa samo nazaj gor z vlakom. Kraj je urejen kot park in plačati je treba vstopnino.
Parkirišče: 46.361614888651, 10.04644412852877
Seveda so ledeniški mlini v Alpah še marsikje drugje (in tudi v drugih gorstvih). Menda so lepi primeri v teh krajih: Cavaglia, Luzern, Maloja, Alp Mora in še drugje.
Seveda so ledeniški mlini v Alpah še marsikje drugje (in tudi v drugih gorstvih). Menda so lepi primeri v teh krajih: Cavaglia, Luzern, Maloja, Alp Mora in še drugje.
Zelo znani so tudi Marmitte dei Giganti pri kraju Nago, severno od Gardskega jezera. A tam je zgolj kotlu podobna stena. Seveda jo je tudi zgladila ledeniška reka, a pravi kotel se ni ohranil.
Zelo znani so tudi Marmitte dei Giganti pri kraju Nago, severno od Gardskega jezera. A tam je zgolj kotlu podobna stena. Seveda jo je tudi zgladila ledeniška reka, a pravi kotel se ni ohranil.
Ob tem se nam zastavi vprašanje, ali so za nastanek teh pojavov res nujni ledeniki, saj reke nosijo skale tudi drugod. Očitno je bistvenega pomena začetni navpični tok vode skozi led.
Ob tem se nam zastavi vprašanje, ali so za nastanek teh pojavov res nujni ledeniki, saj reke nosijo skale tudi drugod. Očitno je bistvenega pomena začetni navpični tok vode skozi led.
<-- Marmitte dei Giganti pri kraju Nago