Cima Dodici, 2337 m
Cima Dodici, 2337 m
Pogled s Cime Dodici proti zahodu – na levi je Monte Trentin
Uvod
Uvod
Očarljivo visoko planoto Sette Comuni na severu omejuje dolg lok gora, ki znatno presežejo višino 2.000 m. Njihova severna pobočja so skalnata in padajo globoko v Valsugano, kjer se tok reke Brente spusti pod 400 m nadmorske višine. Zato so s severa te gore videti prav lepe in tudi Cima Dodici je iz kraja Borgo videti kot lepa, priostrena piramida. Proti planoti Asiaga, torej proti jugu, pa se pobočja te gorske verige spuščajo položneje. Večinoma so travnata in porasla z ruševjem, skalovje je v glavnem le v območju vrhov. Vsi vrhovi so lahko dostopni in mreža markiranih poti je dobra. Najpomembnejši vrhovi od zahoda proti vzhodu so označeni na zemljevidu spodaj.
Očarljivo visoko planoto Sette Comuni na severu omejuje dolg lok gora, ki znatno presežejo višino 2.000 m. Njihova severna pobočja so skalnata in padajo globoko v Valsugano, kjer se tok reke Brente spusti pod 400 m nadmorske višine. Zato so s severa te gore videti prav lepe in tudi Cima Dodici je iz kraja Borgo videti kot lepa, priostrena piramida. Proti planoti Asiaga, torej proti jugu, pa se pobočja te gorske verige spuščajo položneje. Večinoma so travnata in porasla z ruševjem, skalovje je v glavnem le v območju vrhov. Vsi vrhovi so lahko dostopni in mreža markiranih poti je dobra. Najpomembnejši vrhovi od zahoda proti vzhodu so označeni na zemljevidu spodaj.
Južno od glavnega grebena, med Cimo Portule in Cimo della Caldiera, leži na višini okrog 1.900 m visoka planota. Iz nje se dvigujejo številni zaobljeni vrhovi, ki tudi presegajo višino 2.000 m. Še naprej proti jugu pa se doline in gozdnata pobočja spuščajo na planoto, na kateri leži Asiago.
Južno od glavnega grebena, med Cimo Portule in Cimo della Caldiera, leži na višini okrog 1.900 m visoka planota. Iz nje se dvigujejo številni zaobljeni vrhovi, ki tudi presegajo višino 2.000 m. Še naprej proti jugu pa se doline in gozdnata pobočja spuščajo na planoto, na kateri leži Asiago.
Tudi Cima Dodici je v prvi vrsti cilj pohodnikov, širše območje pa tudi gorskih kolesarjev. Celotno območje je idealno tudi za turno smuko in v dobrih razmeraj se je mogoče spustiti prav z vrha Cime Dodici.
Tudi Cima Dodici je v prvi vrsti cilj pohodnikov, širše območje pa tudi gorskih kolesarjev. Celotno območje je idealno tudi za turno smuko in v dobrih razmeraj se je mogoče spustiti prav z vrha Cime Dodici.
Vojaške ceste
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna
Na planotah Sette Comuni so se med prvo svetovno vojno bile ene najhujših bitk. Na začetku vojne je šla frontna črta čez planoto, se z nje spustila proti severu v Valsugano, prečkala dolino pri Borgu in šla naprej v skupino Lagorai in iz nje v Dolomite. Ostaline vojne je videti še danes, več kot 100 let po vojni. Visoka planota pod Cimo Dodici in Monte Ortigaro je vsa preprežena s cestami in potmi. Povsod vidiš ostanke zgradb, zaklonišč, strelskih jarkov in položajev. Na planoti je več kot 40 pokopališč, v katerih leži na desetine tisočev vojakov, padlih na obeh straneh.
Na planotah Sette Comuni so se med prvo svetovno vojno bile ene najhujših bitk. Na začetku vojne je šla frontna črta čez planoto, se z nje spustila proti severu v Valsugano, prečkala dolino pri Borgu in šla naprej v skupino Lagorai in iz nje v Dolomite. Ostaline vojne je videti še danes, več kot 100 let po vojni. Visoka planota pod Cimo Dodici in Monte Ortigaro je vsa preprežena s cestami in potmi. Povsod vidiš ostanke zgradb, zaklonišč, strelskih jarkov in položajev. Na planoti je več kot 40 pokopališč, v katerih leži na desetine tisočev vojakov, padlih na obeh straneh.
Nekatera območja so urejena kot muzej na prostem. Opremljena so z razlagalnimi tablami, ki s sliko in besedo opisujejo dogodke. Vse to predstavlja dobrodošlo obogatitev na pristopu, ki bi bil sicer lahko dokaj enoličen. In, kar je edina korist iz vojnih časov, številne ceste in poti danes služijo pohodnikom in gorskim kolesarjem.
Nekatera območja so urejena kot muzej na prostem. Opremljena so z razlagalnimi tablami, ki s sliko in besedo opisujejo dogodke. Vse to predstavlja dobrodošlo obogatitev na pristopu, ki bi bil sicer lahko dokaj enoličen. In, kar je edina korist iz vojnih časov, številne ceste in poti danes služijo pohodnikom in gorskim kolesarjem.
Dostopi
Dostopi
Na Cimo Dodici lahko pridemo z vseh strani. Z juga številne ceste pripeljejo na visoke planine. Vojaške ceste so večinoma zaprte za javni promet. Čeprav na nekaterih ni znakov za prepoved vožnje, kmalu postanejo zelo grobe in ozke, na več mestih tudi razpadle. A kot rečeno, po njih lahko nadaljujemo z gorskim kolesom. Tako lahko naredimo različne kombinacije tur. S kolesom si bodisi skrajšamo pristop in sestop, lahko pa zgolj vzponu na vrh še dodamo kakšno krožno kolesarsko turo. Glavna izhodišča, kamor lahko pripeljemo z avtom, so:
Na Cimo Dodici lahko pridemo z vseh strani. Z juga številne ceste pripeljejo na visoke planine. Vojaške ceste so večinoma zaprte za javni promet. Čeprav na nekaterih ni znakov za prepoved vožnje, kmalu postanejo zelo grobe in ozke, na več mestih tudi razpadle. A kot rečeno, po njih lahko nadaljujemo z gorskim kolesom. Tako lahko naredimo različne kombinacije tur. S kolesom si bodisi skrajšamo pristop in sestop, lahko pa zgolj vzponu na vrh še dodamo kakšno krožno kolesarsko turo. Glavna izhodišča, kamor lahko pripeljemo z avtom, so:
1. Malga Larici di Sotto, 1636 m. To je jugozahodno izhodišče, dostopno po dobri asfaltni cesti iz Val d'Assa.
1. Malga Larici di Sotto, 1636 m. To je jugozahodno izhodišče, dostopno po dobri asfaltni cesti iz Val d'Assa.
Malga Larici di Sotto
2. Malga di Galmarara, 1611 m. To izhodišče je na jugu. Tudi na to lepo planino pripelje cestica iz Val d'Assa.
2. Malga di Galmarara, 1611 m. To izhodišče je na jugu. Tudi na to lepo planino pripelje cestica iz Val d'Assa.
3. Piazza delle Saline, 1716 m in Piazzale Lozze, 1769 m. Izhodišči ležita jugovzhodno od Cime Dodici, na cesti, ki pripelje gor iz Gallia. Do teh izhodišč lahko pripeljemo tudi iz Enega čez lepo planoto Marcesino.
3. Piazza delle Saline, 1716 m in Piazzale Lozze, 1769 m. Izhodišči ležita jugovzhodno od Cime Dodici, na cesti, ki pripelje gor iz Gallia. Do teh izhodišč lahko pripeljemo tudi iz Enega čez lepo planoto Marcesino.
4. Villa Argentina, 600 m. To pa je severno izhodišče, ki leži v Val di Sella, južno od kraja Borgo Valsugana.
4. Villa Argentina, 600 m. To pa je severno izhodišče, ki leži v Val di Sella, južno od kraja Borgo Valsugana.
Vzponi na vrh
Vzponi na vrh
Vzponi na vrh so lahki, le pri slabi vidljivosti je na visoki planoti potrebna velika previdnost. Številne vojaške steze te lahko močno zavedejo. Vzpon s severa je naporen, gre pa menda po dobri nekdanji vojaški oskrbovalni poti.
Vzponi na vrh so lahki, le pri slabi vidljivosti je na visoki planoti potrebna velika previdnost. Številne vojaške steze te lahko močno zavedejo. Vzpon s severa je naporen, gre pa menda po dobri nekdanji vojaški oskrbovalni poti.
1. Z Malge Larici po glavnem grebenu. To je zelo lep in razgleden pohod čez več vrhov, s povratkom čez Bocchetto Portule (št. 2) lahko naredimo krožno turo. S planine gremo najprej po vojaški cesti proti Bocchetti Portule. V kocu Val Renzole, kjer se cestica obrne iz severovzhodne smeri v jugovzhodno, se v levo proti glavnemu grebenu odcepi markirana pot. (napis: Cima Portule). Na glavni greben pa gremo lahko tudi naravnost z Malge Larici. Tako dodamo še vzpon na Cimo Larici, 2033 m, kar pa turo še malo podaljša.
1. Z Malge Larici po glavnem grebenu. To je zelo lep in razgleden pohod čez več vrhov, s povratkom čez Bocchetto Portule (št. 2) lahko naredimo krožno turo. S planine gremo najprej po vojaški cesti proti Bocchetti Portule. V kocu Val Renzole, kjer se cestica obrne iz severovzhodne smeri v jugovzhodno, se v levo proti glavnemu grebenu odcepi markirana pot. (napis: Cima Portule). Na glavni greben pa gremo lahko tudi naravnost z Malge Larici. Tako dodamo še vzpon na Cimo Larici, 2033 m, kar pa turo še malo podaljša.
S prevala Porta Renzola, vzhodno od Monte Erba, nadaljujemo po glavnem grebenu proti vzhodu. Najprej se povzpnemo na Cimo Portule, 2308 m, se z nje vrnemo proti severu in nadaljujemo čez Monte Trentin, 2325 m, proti severovzhodu.
S prevala Porta Renzola, vzhodno od Monte Erba, nadaljujemo po glavnem grebenu proti vzhodu. Najprej se povzpnemo na Cimo Portule, 2308 m, se z nje vrnemo proti severu in nadaljujemo čez Monte Trentin, 2325 m, proti severovzhodu.
S sedla pod Cimo Dodici prečkamo v njena južna pobočja in nato proti severu na vrh. Hoje mora biti nekako 4 h, srednje zahtevno.
S sedla pod Cimo Dodici prečkamo v njena južna pobočja in nato proti severu na vrh. Hoje mora biti nekako 4 h, srednje zahtevno.
2. Pristop od jugozahoda
2. Pristop od jugozahoda
Ta tura je med vsemi z juga najdaljša. A zaradi vojaških cest, ki prečkajo pobočja Cime Portule in planoto pod Cimo Dodici, jo lahko priporočim kot eno najbolj zanimivih. S kolesom naredimo v eno smer 14 km, vračamo se lahko po istih cestah ali po še 7 km daljši južni varianti. Če vzponu na Cimo Dodici dodamo še Ortigaro, dobimo dolgo turo, na kateri se nabere vzponov za več kot 1.800 m. Zaradi zanimivosti iz vojne, je za oglede treba rezervirati še nekaj dodatnega časa.
Ta tura je med vsemi z juga najdaljša. A zaradi vojaških cest, ki prečkajo pobočja Cime Portule in planoto pod Cimo Dodici, jo lahko priporočim kot eno najbolj zanimivih. S kolesom naredimo v eno smer 14 km, vračamo se lahko po istih cestah ali po še 7 km daljši južni varianti. Če vzponu na Cimo Dodici dodamo še Ortigaro, dobimo dolgo turo, na kateri se nabere vzponov za več kot 1.800 m. Zaradi zanimivosti iz vojne, je za oglede treba rezervirati še nekaj dodatnega časa.
Odseki ture: Malga Larici di Sotto - Bocchetta Portule - Bivio Monumenti - prelaz 2060 m - Bivio Italia - križišče 1985 m - Cima Dodici - bivak Busa delle Dodese - Monte Ortigara - Bivio Italia - Malga di Galmarara - Bivio Monumenti - Bocchetta Portule - Malga Larici di Sotto.
Odseki ture: Malga Larici di Sotto - Bocchetta Portule - Bivio Monumenti - prelaz 2060 m - Bivio Italia - križišče 1985 m - Cima Dodici - bivak Busa delle Dodese - Monte Ortigara - Bivio Italia - Malga di Galmarara - Bivio Monumenti - Bocchetta Portule - Malga Larici di Sotto.
Skupen čas (z uporabo gorskega kolesa): 10 h 30 min, kolesarjenja 34 km, pohoda 4 h. Kolesarjenje je na več mestih kar zahtevno, ceste so grobe, razpadle, ponekod strme. Zahtevnost pohodne ture: Lahko (T2). Najboljše obdobje: poletje in jesen (junij-oktober). Zanimivosti: številne ostaline iz I. svetovne vojne.
Skupen čas (z uporabo gorskega kolesa): 10 h 30 min, kolesarjenja 34 km, pohoda 4 h. Kolesarjenje je na več mestih kar zahtevno, ceste so grobe, razpadle, ponekod strme. Zahtevnost pohodne ture: Lahko (T2). Najboljše obdobje: poletje in jesen (junij-oktober). Zanimivosti: številne ostaline iz I. svetovne vojne.
Skrajšana varianta 2a: S Cime Dodici se vrnemo naravnost h kolesom in po istih cestah na izhodišče. 6 h 30 min do 7 h.
Skrajšana varianta 2a: S Cime Dodici se vrnemo naravnost h kolesom in po istih cestah na izhodišče. 6 h 30 min do 7 h.
Skrajšana varianta 2b. Enako, kot opisana, naredimo celotno krožno pohodno turo (tudi na M. Ortigaro), nazaj pa bicikliramo po istih cestah. Nekako 9 h.
Skrajšana varianta 2b. Enako, kot opisana, naredimo celotno krožno pohodno turo (tudi na M. Ortigaro), nazaj pa bicikliramo po istih cestah. Nekako 9 h.
Varianta 2c: Če imamo dva avtomobila, lahko drugega pustimo v Asiagu in se vračamo po jugovzhodnem pristopu – čez Campomulo in Gallio (v glavnem spust).
Varianta 2c: Če imamo dva avtomobila, lahko drugega pustimo v Asiagu in se vračamo po jugovzhodnem pristopu – čez Campomulo in Gallio (v glavnem spust).
Opis. Od zapore ceste nad Malgo Larici di Sotto peljemo najprej proti SV, nato proti JV, cesta je zelo razgledna. Onkraj Val Renzola se za kakih 30 m spusti, zadnji del na slikovito Bocchetto Portule, 1937 m, pa je strm in naporen. 1 h 30 min.
Opis. Od zapore ceste nad Malgo Larici di Sotto peljemo najprej proti SV, nato proti JV, cesta je zelo razgledna. Onkraj Val Renzola se za kakih 30 m spusti, zadnji del na slikovito Bocchetto Portule, 1937 m, pa je strm in naporen. 1 h 30 min.
Na prelazu si ogledamo vojaške položaje, nato se spustimo naprej proti vzhodu. V srednjem delu je cesta precej groba in strma, zato previdno! V 15 min pripeljemo na križišče Monumenti, 1787 m.
Na prelazu si ogledamo vojaške položaje, nato se spustimo naprej proti vzhodu. V srednjem delu je cesta precej groba in strma, zato previdno! V 15 min pripeljemo na križišče Monumenti, 1787 m.
Nato nadaljujemo proti S-SV. Cesta je lepa, ne preveč strma, nad pragom kmalu pripeljemo na Campo Gallina, 1853 m. Med vojno je bilo tam veliko vojaško naselje s številnimi hišami, bolnišnico, kinodvorano, žičnicami in seveda obveznim pokopališčem. Nekaj spomenikov je še nad travnikom, nato pa nas cesta z več dolgimi, še vedno kar udobnimi zavoji popelje čez naslednji dolinski prag.
Nato nadaljujemo proti S-SV. Cesta je lepa, ne preveč strma, nad pragom kmalu pripeljemo na Campo Gallina, 1853 m. Med vojno je bilo tam veliko vojaško naselje s številnimi hišami, bolnišnico, kinodvorano, žičnicami in seveda obveznim pokopališčem. Nekaj spomenikov je še nad travnikom, nato pa nas cesta z več dolgimi, še vedno kar udobnimi zavoji popelje čez naslednji dolinski prag.
Smo na Campo Casara, naslednji uravnavi, s katere pa se cestica kar hitro spet začne dvigovati proti severu. Preden doseže sedlo 2060 m, postane bolj strma. S sedla se odpre lep pogled čez visoko planoto, nad katero se dviguje naš cilj – Cima Dodici. 1 h s križišča Monumenti.
Smo na Campo Casara, naslednji uravnavi, s katere pa se cestica kar hitro spet začne dvigovati proti severu. Preden doseže sedlo 2060 m, postane bolj strma. S sedla se odpre lep pogled čez visoko planoto, nad katero se dviguje naš cilj – Cima Dodici. 1 h s križišča Monumenti.
A s prelaza 2060 m moramo najprej še enkrat dol. Z nekaj zavoji se cesta spusti na naslednje križišče – Bivio Italia, 1981 m. Sem z juga pripelje cesta z Malge di Galmarara, malo pod križiščem se ji pridruži tudi cesta z vzhoda, s kraja Piazzale Saline. A mi zavijemo levo, proti Cimi Dodici. Najprej se še kakih 30 m spustimo, nato pa kolesarimo še kak kilometer proti severu. Kolesa pustimo na izrazitem desnem ovinku, 1985 m. 30 min s prelaza.
A s prelaza 2060 m moramo najprej še enkrat dol. Z nekaj zavoji se cesta spusti na naslednje križišče – Bivio Italia, 1981 m. Sem z juga pripelje cesta z Malge di Galmarara, malo pod križiščem se ji pridruži tudi cesta z vzhoda, s kraja Piazzale Saline. A mi zavijemo levo, proti Cimi Dodici. Najprej se še kakih 30 m spustimo, nato pa kolesarimo še kak kilometer proti severu. Kolesa pustimo na izrazitem desnem ovinku, 1985 m. 30 min s prelaza.
Končno začnemo s hojo. V levo se na ovinku odcepi dobra markirana pot. Najprej gre precej položno proti S, nato se vzpne malo bolj odločno proti SZ. Kar brž smo na razcepu 2175 m. V desno gre pot naravnost k bivaku in naprej proti Monte Ortigari, mi pa gremo po levi poti, ki se začne odločno vzpenjati čez južna pobočja Cime Dodici. Kmalu tudi ta začne zavijati desno okrog gore, ko pride v vzhodno pobočje, pa se obrne strmo levo gor. S številnimi kratkimi zavoji nas pripelje na vrh. 1 h 15 min.
Končno začnemo s hojo. V levo se na ovinku odcepi dobra markirana pot. Najprej gre precej položno proti S, nato se vzpne malo bolj odločno proti SZ. Kar brž smo na razcepu 2175 m. V desno gre pot naravnost k bivaku in naprej proti Monte Ortigari, mi pa gremo po levi poti, ki se začne odločno vzpenjati čez južna pobočja Cime Dodici. Kmalu tudi ta začne zavijati desno okrog gore, ko pride v vzhodno pobočje, pa se obrne strmo levo gor. S številnimi kratkimi zavoji nas pripelje na vrh. 1 h 15 min.
Pogled z vrha proti vzhodu
Cima Dodici od bivaka Busa delle Dodese
Sestopimo po V pobočju. Najprej gre pot naravnost dol, kasneje pa se drži desno čez pobočje, tako da ne izgubimo višine. Ko steza doseže visoko dolino, se čez planotast svet usmeri proti SV, dokler ne pride do bivaka Busa delle Dodese. 45 min.
Sestopimo po V pobočju. Najprej gre pot naravnost dol, kasneje pa se drži desno čez pobočje, tako da ne izgubimo višine. Ko steza doseže visoko dolino, se čez planotast svet usmeri proti SV, dokler ne pride do bivaka Busa delle Dodese. 45 min.
Od bivaka nadaljujemo proti vzhodu. Pot se sprva vzpne proti grebenu, potem pa gre levo čez pobočja in dokaj zložno pride na travnat preval, kjer se malce spusti na drugo stran. Od tam bi se po travnati dolinici lahko spustili naravnost h kolesom, a nadaljujemo po markirani poti levo, skoraj vodoravno čez pobočja pod grebenom. Pot spet pride na greben na izraziti škrbini 2140 m, s katere je izreden pogled dol v divjo grapo, ki se spušča točno proti S. V nadaljevanju se pot najprej malo dvigne v južna pobočja Monte Castelnovo, potem pa gre čez razsežno planoto proti Monte Ortigari. Vsepovsod vidimo ostaline iz vojne. Zadnji vzpon komaj da občutimo. Po 1 h smo na vrhu, pri spomeniku, na 2106 m.
Od bivaka nadaljujemo proti vzhodu. Pot se sprva vzpne proti grebenu, potem pa gre levo čez pobočja in dokaj zložno pride na travnat preval, kjer se malce spusti na drugo stran. Od tam bi se po travnati dolinici lahko spustili naravnost h kolesom, a nadaljujemo po markirani poti levo, skoraj vodoravno čez pobočja pod grebenom. Pot spet pride na greben na izraziti škrbini 2140 m, s katere je izreden pogled dol v divjo grapo, ki se spušča točno proti S. V nadaljevanju se pot najprej malo dvigne v južna pobočja Monte Castelnovo, potem pa gre čez razsežno planoto proti Monte Ortigari. Vsepovsod vidimo ostaline iz vojne. Zadnji vzpon komaj da občutimo. Po 1 h smo na vrhu, pri spomeniku, na 2106 m.
Z Monte Ortigare se vračamo proti jugozahodu. Del poti do križišča Italia je opisan v obratni smeri v poglavju o Monte Ortigari.
Z Monte Ortigare se vračamo proti jugozahodu. Del poti do križišča Italia je opisan v obratni smeri v poglavju o Monte Ortigari.
Z ovinka se s kolesi najprej dvignemo na Bivio Italia. Od tam bi bil najkrajši povratek po cestah, po katerih smo prišli, a raziščimo nova območja! Spustimo se torej s sedla proti JV, na naslednjem križišču se držimo desno in vozimo proti jugu. Cesta ni preveč strma, je pa ponekod precej groba. Za kočo Tre Fontane cesta naredi dva strma ovinka in izgubimo precej višine. Nadaljujemo proti jugu, po naslednjem strmem, ovinkastem spustu pa že dosežemo pomembno križišče na Malgi di Galmarara. 45 min z Bivio Italia.
Z ovinka se s kolesi najprej dvignemo na Bivio Italia. Od tam bi bil najkrajši povratek po cestah, po katerih smo prišli, a raziščimo nova območja! Spustimo se torej s sedla proti JV, na naslednjem križišču se držimo desno in vozimo proti jugu. Cesta ni preveč strma, je pa ponekod precej groba. Za kočo Tre Fontane cesta naredi dva strma ovinka in izgubimo precej višine. Nadaljujemo proti jugu, po naslednjem strmem, ovinkastem spustu pa že dosežemo pomembno križišče na Malgi di Galmarara. 45 min z Bivio Italia.
Na križišču zavijemo na desno pot, ki se takoj začne vzpenjati nad pastirsko kočo. Cesta je kar strma, najbrž smo tudi že utrujeni. Po 100 m vzpona pridemo na planino Busa del Molton in z nje nadaljujemo proti jugozahodu, okrog grebena Monte Zovielo. Najvišjo točko na grebenu dosežemo na dobrih 1820 m, tam se cesta obrne proti severozahodu navzdol. Žal z nekaj strmimi ovinki izgubimo precej višine, šele nato gre cesta bolj blago dol. Še en blag vzpon, blag spust in nato zadnji vzpon na Bivio Monumenti, 1782 m. 1 h 30 min.
Na križišču zavijemo na desno pot, ki se takoj začne vzpenjati nad pastirsko kočo. Cesta je kar strma, najbrž smo tudi že utrujeni. Po 100 m vzpona pridemo na planino Busa del Molton in z nje nadaljujemo proti jugozahodu, okrog grebena Monte Zovielo. Najvišjo točko na grebenu dosežemo na dobrih 1820 m, tam se cesta obrne proti severozahodu navzdol. Žal z nekaj strmimi ovinki izgubimo precej višine, šele nato gre cesta bolj blago dol. Še en blag vzpon, blag spust in nato zadnji vzpon na Bivio Monumenti, 1782 m. 1 h 30 min.
S križišča Monumenti je na Bocchetto Portule 250 m strme ceste (45 min), naprej do Malge Larici pa gre cesta v glavnem le še dol – razen tistih 30 m na sredi. 45 min.
S križišča Monumenti je na Bocchetto Portule 250 m strme ceste (45 min), naprej do Malge Larici pa gre cesta v glavnem le še dol – razen tistih 30 m na sredi. 45 min.
Planinske koče
Planinske koče
Ostanki iz vojne nam lahko nudijo zasilno zavetišče, zares uporaben pa je samo bivak Busa delle Dodese, 2050 m, še posebej nam utegne priti prav na daljši turi po celotnem grebenu. Je v zelo dobrem stanju (2013), vedno odprt, ima pa 6 ležišč.
Ostanki iz vojne nam lahko nudijo zasilno zavetišče, zares uporaben pa je samo bivak Busa delle Dodese, 2050 m, še posebej nam utegne priti prav na daljši turi po celotnem grebenu. Je v zelo dobrem stanju (2013), vedno odprt, ima pa 6 ležišč.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Cimo Dodici gremo lahko v vseh letnih časih. Vzponi v zimskih razmerah so dolgi in zahtevnejši, če so razmere ugodne za turno smučanje, se lahko spustimo prav z vrha. Na visoki planoti je megla lahko nevarna, še posebno pozimi.
Na Cimo Dodici gremo lahko v vseh letnih časih. Vzponi v zimskih razmerah so dolgi in zahtevnejši, če so razmere ugodne za turno smučanje, se lahko spustimo prav z vrha. Na visoki planoti je megla lahko nevarna, še posebno pozimi.