Razen z južne strani je veliko jezero z vseh drugih strani obdano z razmeroma visokimi gorami. Te so izredno privlačni gorniški cilji zaradi njihove pestrosti, predvsem pa seveda zaradi izrednih pogledov na bleščečo vodno gladino. Od jezera do vrha Monte Balda je več kot 2150 m višinske razlike, zanimivo pa je tudi, da najgloblja točka Gardskega jezera leži kar 281 m pod morsko gladino. Sicer pa je geoloških in naravnih čudes tudi v stenah in dolinah tega gorskega območja vse polno.
Ker je za navdušene pohodnike na tem območju možnosti ogromno, bodo podrobnejši opisi na podstraneh poleg vzponov na vrhove obsegali še nekaj drugačnih tur. Ker pa smo od Slovenije že 4-5 ur vožnje oddaljeni, postaja tudi delež obiskanih vrhov vse manjši. Številnih lepih, mogočnih vrhov nisva obiskala, nekatere bodo na zemljevidu kazale le slike od daleč.
Nad vzhodno obalo jezera se vleče samo en velik gorski masiv - Monte Baldo. Severno od njega, že odmaknjen od Gardskega jezera, je povsem samostojen masiv Monte Stivo, 2054 m. Z njega gre proti S-SV dolg greben, ki naposled kulminira v Monte Cornettu, 2178 m, s katerega se razvejani grebeni nadaljujejo proti Trentu. Nad mestom velja omeniti vsaj še Palon, 2098 m.
Nad zahodno obalo Gardskega jezera je vrhov več, a nobeden ne presega višine 2000 m. Vseeno so zelo privlačni gorniški cilji, nekateri tudi kar zahtevni in z dolgimi pristopi. Še posebno divje so nekatere špice na severu, kjer je območje znanih ferat nad Gardskim jezerom.
Od Rive se proti severu vleče dolg greben nekoliko nižjih gora, ki pa proti vzhodu prepadajo z visokimi, zelo strmimi stenami. To je znamenito plezalsko območje mesteca Arco, vrhovi Monte Biaino, 1412 m, Monte Brento, 1545 m in predvsem Monte Casale, 1630 m, pa so tudi lepi pohodniški cilji.
Na zahodu se naše gorsko območje konča v dolini jezera Idro oziroma rečice Chiese.