Geološki oris

V zgornjem delu je celoten glavni greben Storžičeve verige od najvišjega vrha proti zahodu zgrajen iz mlajših (cca 230 milijonov let starih), masivnih triasnih apnencev iz obdobja karnija. Iz teh kamnin so torej vrhovi Storžiča, Tolstega vrha, Kriške gore in še naprej proti zahodu, čez Dobrčo in Zabrezniških peči prav do Završnice.

Črta, ki čez Bašeljski preval povezuje dolini Reke (na severu) in Belice (na jugu), torej vzhodno od samega Storžiča, pa predstavlja mejo med zgoraj omenjenimi mlajšimi apnenci in nekoliko starejšimi (cca 245 milijonov let starimi) triasnimi (deloma dolomitiziranimi) apnenci iz anizijskega obdobja. Ti skladi tvorijo masiv Srednjega vrha in grebena proti dolini Kokre. Nad Kokro so celo manjša območja, na katerih so sledi vulkanizma v naših gorah. Nekoč so tam celo kopali keratofir, a danes je tisti kamnolom opuščen. Severno od vrha Dobrče ter med Tolstim vrhom in Javorniškim prevalom je nekaj nekoliko mlajših skladov iz ladinijskega obdobja. Še posebno je geološko bolj pestro mejno območje med Dobrčo in Begunjščico, nad dolino Mošenika segajo od vzhoda v masiv Dobrče celo skladi paleozojskih kamnin, ki geološko pripadajo Karavankam. V območju ožjega masiva Storžiča pa je severno od najvišjega vrha geološka (in tudi geografska) meja s Karavankami na Javorniškem sedlu.

Spodnji deli Storžičeve verige pa so na površju prekriti s pobočnim gruščem, deloma sprijetim v brečo in z sprijeto ledeniško moreno iz obdobja oligocena.