Jesen v Zgornji Krmi

Gore okrog Zgornje Krme - na levi je skupinica Vernarja, na desni Rž, na sredi pa del Malega Triglava

V naših gorah so številni kraji, kamor lahko prideš občudovat jesenske macesne. Seveda je še bolje, če potem dan izpolniš še z obiskom kakšnega vrha. A na tej strani se posvetimo samo blagi, nekoliko resni pokrajini. Na zgornji meji gozda, v oktobru večkrat na spodnji meji snega in vedno daleč onkraj meje običajnega.

Ledeniška dolina Krma - slika je popoldanska, ko je v dolini celo več sonca, kot zjutraj

Do Zgornje Krme je ura in pol hoje - če kot njen začetek smatramo ravnico Polje, kjer se do tedaj globoka in ravna dolina Krme uvije v desno, kakor pastirska palica. Tam se svet malo odpre, šele tam jeseni pridemo na sonce, bolj resni vzponi, kamor koli smo že namenjeni, se pa šele začnejo.

Polje in nad njim severne stene Draških vrhov

Polje je kar precejšnja uravnava, ki je nastala na mestu, kjer se je stolpasti greben Vernarja postavil počez nad Krmo. Najbrž na tem lepem, precej sončnem kraju le redko pozvanjajo zvonci živine, ki bi se pasla. Trava je uborna, ob nalivih jo odnašajo vode, pozimi pa plazovi s pobočij valijo kamenje. Od tu gre ena pot na Bohinjska vratca, druge pa gredo gor proti kočam okrog Triglava - proti Planiki, Kredarici in Staničevi koči. Planina Zgornja Krma je še pol ure višje, nad izrazitim dolinskim pragom.

S Polja gre nekakšno naravno nadaljevanje doline Krme proti severu, po Travni dolini. Tisto je tudi lep svet, a postaja vedno bolj samoten. Pot, ki je bila nekoč markirana, je danes shojena najbrž le še zaradi obeh lovskih koč, danes tam vedno manj ljudi tudi smuča, čeprav gre tam najkrajši prehod proti Staničevi koči. Macesnov gozd pa je prav tako lep in redek.

Travna dolina in Polje izpod Zgornje Krme

Na severozahodu Travno dolino omejuje dolinski prag, nad katerim je planina Zgornja Krma. Pastirska koča na njej leži 160 m nad ravnico Polje in tudi nad to planino je dober izvir. Pri njem se poti ponovno cepijo. Do Zgornje Krme gresta dve poti. Markirana je desna in malce daljša, bolj naravnost pa gre prav tako dobro uhojena in priporočljiva nemarkirana pot. Razcep je nekaj metrov nad zgornjim koritom nad Poljem. Z obeh poti so lepi pogledi predvsem nazaj na prehojeno pot in na stolpe Vernarja.

Vernar s poti na Zgornjo Krmo. Vrh je na levi, proti desni so še vrhovi: Činkelman, neimenovani stolp in Kurica.

Pri studencu nad Zgornjo Krmo se v levo odcepi pot po strmi dolini Kurice - na Konjsko sedlo in od tam na Planiko in Kredarico, ali pa na katerega od vrhov severnega dela Vernarjeve skupine. V desno pa gre markirana pot, po kateri gre velika večina planincev na Kredarico, nekateri pa se z nje usmerijo tudi proti Staničevi koči. V teh smereh se spomladi tudi smuča.

Sprehodimo se samo še do ravnice Murave. Saj ni daleč, le kakih 15 minut. Prizori so vedno lepši. Tam se morda že začne zgodnji jesenski sneg, svet je vedno bolj odprt, do višine 2000 m pa imamo vseeno še dobrih 200 m vzpona. Z Murave gre levo gor pot na Kredarico, naravnost čez pobočja pa proti Staničevi koči.

Na ravnici Murava - pogled na severne stene gora nad Pokljuko - od Malega Draškega vrha, preko Velikega Draškega vrha do Tosca

Naprej je pokrajina podobna. Zelo razsežni macesnovi gozdovi se razprostirajo še nad višino 2000 m, na pomembnejše vrhove Triglavove skupine pa je še precej hoje.

Nad Muravo je bilo vedno več snega

Precej približan pogled na Mali Triglav