Corna Trentapassi, 1281 m
Corna Trentapassi, 1281 m
Corna Trentapassi od S-SZ, s planote Bossico
Uvod
Uvod
Med gorami v neposredni okolici jezera Iseo zavzema Corna Trentapassi prvo mesto. Lahko sicer rečete, da gora z zgolj 1244 m višine ne more biti pomembna, a gladina jezera je le 200 m nad morjem, zato je zaradi izrednega razgleda in lepih poti vrh zelo priljubljen. Nekatere poti, tudi zahtevne, gredo gor prav z obale jezera, druge pa z višjih izhodišč na drugi strani.
Med gorami v neposredni okolici jezera Iseo zavzema Corna Trentapassi prvo mesto. Lahko sicer rečete, da gora z zgolj 1244 m višine ne more biti pomembna, a gladina jezera je le 200 m nad morjem, zato je zaradi izrednega razgleda in lepih poti vrh zelo priljubljen. Nekatere poti, tudi zahtevne, gredo gor prav z obale jezera, druge pa z višjih izhodišč na drugi strani.
Corna Trentapassi je gora za pohodnike. Ena od njenih dolgih poti je srednje težka ferata, ki zahteva tudi nekaj prostega plezanja. Pečine nad jezerom so verjetno primerne tudi za krajše plezalne smeri. Ker z druge strani kolovozi sežejo visoko na goro, se na vrh podajajo tudi gorski kolesarji. Midva sva jih videla samo peljati dol (pa tudi nekatere hoditi ob svojih biciklih), zaradi strmih in razbitih poti pod vrhom so zagotovo kolesa prinesli na vrh na hrbtih. Junaštvo pa vseeno nekaj velja in občinstva je na tej gori vedno veliko.
Corna Trentapassi je gora za pohodnike. Ena od njenih dolgih poti je srednje težka ferata, ki zahteva tudi nekaj prostega plezanja. Pečine nad jezerom so verjetno primerne tudi za krajše plezalne smeri. Ker z druge strani kolovozi sežejo visoko na goro, se na vrh podajajo tudi gorski kolesarji. Midva sva jih videla samo peljati dol (pa tudi nekatere hoditi ob svojih biciklih), zaradi strmih in razbitih poti pod vrhom so zagotovo kolesa prinesli na vrh na hrbtih. Junaštvo pa vseeno nekaj velja in občinstva je na tej gori vedno veliko.
Kar zadeva ime, je Corna Trentapassi še en primer nesmiselne italijanizacije lokalnih toponimov. Izvorno ime gore je Trè Tapàs, kar pomeni Tri špice. Izrazite tri vrhove naše gore je dejansko mogoče videti s številnih krajev ob jezeru. Gora je zgrajena pretežno iz triasnega dolomita, le v južnih predelih je najti tudi apnence.
Kar zadeva ime, je Corna Trentapassi še en primer nesmiselne italijanizacije lokalnih toponimov. Izvorno ime gore je Trè Tapàs, kar pomeni Tri špice. Izrazite tri vrhove naše gore je dejansko mogoče videti s številnih krajev ob jezeru. Gora je zgrajena pretežno iz triasnega dolomita, le v južnih predelih je najti tudi apnence.
Geografski oris
Geografski oris
Na najvišjih vrhovih se stikajo številni grebeni masiva. Najostrejši je S greben, ki pride na vrh iz okolice vasi Toline. V tem grebenu je Severni predvrh (Anticima Nord). Z J in v zgornjih predelih JZ na vrh pride tudi močan greben iz zaselka Vello. Preostala dva glavna grebena prideta na vrh od V in z J oziroma JV. Stikata se na Vzhodnem predvrhu (Anticima Est). V greben pride gor čez nekaj grebenskih vzpetin s prelaza Passo Croce di Zone. J, oziroma v zgornjem delu JV greben pa je od vseh najmočnejši. Začne se že nad mestom Marano, na sami obali jezera. Prvi vrh v njem je Anticima Punta Cunicolo. Sledi ostra Punta Cunicolo, onkraj škrbine Gadöl, pa drugi najpomembnejši vrh v skupini, Monte Vignole. S trga vrha se greben vleče naprej proti severu, najprej na enako visoki Dosso Tondo, nato pa v dolgem loku zavije rahlo navzdol na Forcellino del Zuf. S te pomembne škrbine se proti SZ na Vzhodni predvrh dviguje širok hrbet.
Na najvišjih vrhovih se stikajo številni grebeni masiva. Najostrejši je S greben, ki pride na vrh iz okolice vasi Toline. V tem grebenu je Severni predvrh (Anticima Nord). Z J in v zgornjih predelih JZ na vrh pride tudi močan greben iz zaselka Vello. Preostala dva glavna grebena prideta na vrh od V in z J oziroma JV. Stikata se na Vzhodnem predvrhu (Anticima Est). V greben pride gor čez nekaj grebenskih vzpetin s prelaza Passo Croce di Zone. J, oziroma v zgornjem delu JV greben pa je od vseh najmočnejši. Začne se že nad mestom Marano, na sami obali jezera. Prvi vrh v njem je Anticima Punta Cunicolo. Sledi ostra Punta Cunicolo, onkraj škrbine Gadöl, pa drugi najpomembnejši vrh v skupini, Monte Vignole. S trga vrha se greben vleče naprej proti severu, najprej na enako visoki Dosso Tondo, nato pa v dolgem loku zavije rahlo navzdol na Forcellino del Zuf. S te pomembne škrbine se proti SZ na Vzhodni predvrh dviguje širok hrbet.
Na obali jezera Iseo so okrog Corne Trentapassi naslednja mesteca oziroma vasi: Pisogne in Toline na severu in Marone ter Vello na jugu. Povezuje jih zelo lepa, asfaltirana kolesarska steza, zgrajena po trasi nekdanje železnice. Namenjena je tudi pohodnikom in tekačem. Vije se ves čas tik nad obalo, deloma tudi skozi predore, za vsakim robom se odkrijejo novi slikoviti prizori. Glavna cesta pa gre »eno nadstropje višje«, a ves čas pod zemljo. Razdalje je nekako 11 km. Jugovzhodno od vrha Corna Trentapassi pa je kotel mesteca Zone, pravzaprav lepa planota, obkrožena z gorami.
Na obali jezera Iseo so okrog Corne Trentapassi naslednja mesteca oziroma vasi: Pisogne in Toline na severu in Marone ter Vello na jugu. Povezuje jih zelo lepa, asfaltirana kolesarska steza, zgrajena po trasi nekdanje železnice. Namenjena je tudi pohodnikom in tekačem. Vije se ves čas tik nad obalo, deloma tudi skozi predore, za vsakim robom se odkrijejo novi slikoviti prizori. Glavna cesta pa gre »eno nadstropje višje«, a ves čas pod zemljo. Razdalje je nekako 11 km. Jugovzhodno od vrha Corna Trentapassi pa je kotel mesteca Zone, pravzaprav lepa planota, obkrožena z gorami.
Toline in Corna Trentapassi
Kolesarska steza ob jezeru
Pogled z vrha na Bogn
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Vrh Corna Trentapassi je eden najboljših razglednikov nad jezerom Iseo. Najlepši je pogled vzdolž jezera proti jugu, komaj kaj pa zaostaja tudi pogled proti severu, na zgornji konec jezera, po dolini Camonica in na najvišje gore Bergamaških Alp in skupine Adamella.
Vrh Corna Trentapassi je eden najboljših razglednikov nad jezerom Iseo. Najlepši je pogled vzdolž jezera proti jugu, komaj kaj pa zaostaja tudi pogled proti severu, na zgornji konec jezera, po dolini Camonica in na najvišje gore Bergamaških Alp in skupine Adamella.
Enako veličastni kot pogledi v daljavo, so tudi pogledi dol na jezero Iseo. Še posebej slikovite so navpične plošče, imenovane Bogn, nad zahodno obalo jezera. Na vzhodu velik del obzorja zastira bližnji in nekoliko višji Monte Guglielmo, na zahodu pa vidimo številne vrhove predgorja Alp.
Enako veličastni kot pogledi v daljavo, so tudi pogledi dol na jezero Iseo. Še posebej slikovite so navpične plošče, imenovane Bogn, nad zahodno obalo jezera. Na vzhodu velik del obzorja zastira bližnji in nekoliko višji Monte Guglielmo, na zahodu pa vidimo številne vrhove predgorja Alp.
⬆️ Pogled z vrha proti jugu ... ... in proti severu ⬇️
Dostopi
Dostopi
V mesta in vasi ob vzhodni obali jezera Iseo pripeljemo po cesti, ki gre vzdolž nje. Avtobusne, železniške in ladijske povezave so izgleda redke, zato dobro vnaprej načrtujte logistiko izleta. Midva sva, na primer, konec aprila šla ob obali peš iz kraja Toline v mesto Marone, kjer sva ugotovila, da je edina možnost povratka – avtoštop! Ustavil je nek begunec iz Pakistana.
V mesta in vasi ob vzhodni obali jezera Iseo pripeljemo po cesti, ki gre vzdolž nje. Avtobusne, železniške in ladijske povezave so izgleda redke, zato dobro vnaprej načrtujte logistiko izleta. Midva sva, na primer, konec aprila šla ob obali peš iz kraja Toline v mesto Marone, kjer sva ugotovila, da je edina možnost povratka – avtoštop! Ustavil je nek begunec iz Pakistana.
Na drugi strani gore so na območju mesteca Zone naslednja izhodišča:
Na drugi strani gore so na območju mesteca Zone naslednja izhodišča:
> Cislano, za obisk naravnega rezervata zemeljskih piramid.
> Cislano, za obisk naravnega rezervata zemeljskih piramid.
> Cusato, ki je del vasi Zone. Za normalna pristopa na Corno Trentapassi in Monte Vignole.
> Cusato, ki je del vasi Zone. Za normalna pristopa na Corno Trentapassi in Monte Vignole.
> Passo Croce di Zone, za vzhodni pristop na Corno Trentapassi.
> Passo Croce di Zone, za vzhodni pristop na Corno Trentapassi.
Vzponi na vrh in izleti
Vzponi na vrh in izleti
1. Krožna tura skozi Naravni park Piramidi di Zone. Opisana je v svojem poglavju, zahtevnost T2, 1 h.
1. Krožna tura skozi Naravni park Piramidi di Zone. Opisana je v svojem poglavju, zahtevnost T2, 1 h.
2. JV pristop čez Monte Vignole. To pot lahko lepo kombiniramo v krožno turo z normalnim pristopom od JV (v kateri koli smeri).
2. JV pristop čez Monte Vignole. To pot lahko lepo kombiniramo v krožno turo z normalnim pristopom od JV (v kateri koli smeri).
Iz Cusata začnemo hoditi proti Corni Trentapassi, a že pri zadnjih hišah skrenemo levo in sledimo markacijam čez strugo potoka. Kmalu se pot usmeri proti JZ, prečka pobočja Monte Vignole, nato pa z nekaj dolgimi zavoji udobno doseže Forcellino del Gadöl. Tam se obrnemo desno in začnemo s strmim vzponom po glavnem grebenu. To je najzahtevnejši odsek (T3), ki v strmem terenu zahteva nekaj dodatne pozornosti. Zadnji del vzpona na Monte Vignole je potem nekoliko lažji. Z Monte Vignole že dobro vidimo vrh Corna Trentapassi, a greben do tja nam bo vzel še eno uro. Čez široko sedlo se najprej povzpnemo na Dosso Tondo, nato po grebenu nadaljujemo na Forcellino del Zuf, kjer se nam z desne pridruži pot normalnega pristopa. Po številnih zavojih nato nadaljujemo proti Vzhodnemu predvrhu. Lahko ga tudi po južni strani obidemo, nato pa nas čaka še zadnjih 60 m vzpona na vrh. Skupna zahtevnost pristopa je T3, 2 h 15 min.
Iz Cusata začnemo hoditi proti Corni Trentapassi, a že pri zadnjih hišah skrenemo levo in sledimo markacijam čez strugo potoka. Kmalu se pot usmeri proti JZ, prečka pobočja Monte Vignole, nato pa z nekaj dolgimi zavoji udobno doseže Forcellino del Gadöl. Tam se obrnemo desno in začnemo s strmim vzponom po glavnem grebenu. To je najzahtevnejši odsek (T3), ki v strmem terenu zahteva nekaj dodatne pozornosti. Zadnji del vzpona na Monte Vignole je potem nekoliko lažji. Z Monte Vignole že dobro vidimo vrh Corna Trentapassi, a greben do tja nam bo vzel še eno uro. Čez široko sedlo se najprej povzpnemo na Dosso Tondo, nato po grebenu nadaljujemo na Forcellino del Zuf, kjer se nam z desne pridruži pot normalnega pristopa. Po številnih zavojih nato nadaljujemo proti Vzhodnemu predvrhu. Lahko ga tudi po južni strani obidemo, nato pa nas čaka še zadnjih 60 m vzpona na vrh. Skupna zahtevnost pristopa je T3, 2 h 15 min.
3. Normalni pristop od JV. To pot lahko lepo kombiniramo s prejšnjo turo.
3. Normalni pristop od JV. To pot lahko lepo kombiniramo s prejšnjo turo.
Iz Cusata začnemo hoditi proti Corni Trentapassi. Ves čas ostajamo na desni strani potoka, gledano gor. Dobra cementna pot nas v nekako 35 min pripelje na planino Cascina Coloreto. Tam skrenemo levo in sledimo markirani poti, ki nekako v 15 min doseže Forcellino del Zuf. Na škrbini se obrnemo desno in nadaljujemo na vrh. Skupna zahtevnost pristopa je T2, 1 h 30 min.
Iz Cusata začnemo hoditi proti Corni Trentapassi. Ves čas ostajamo na desni strani potoka, gledano gor. Dobra cementna pot nas v nekako 35 min pripelje na planino Cascina Coloreto. Tam skrenemo levo in sledimo markirani poti, ki nekako v 15 min doseže Forcellino del Zuf. Na škrbini se obrnemo desno in nadaljujemo na vrh. Skupna zahtevnost pristopa je T2, 1 h 30 min.
4. V pristop. Na Passo Croce di Zone je menda mogoče iz središča vasi Zone pripeljati z avtom. S sedla gre dobra markirana pot levo. Preden se vzpne na Vzhodni predvrh, prečka dve sedli v V grebenu. Za pristop potrebujemo nekako 1 h 15 min.
4. V pristop. Na Passo Croce di Zone je menda mogoče iz središča vasi Zone pripeljati z avtom. S sedla gre dobra markirana pot levo. Preden se vzpne na Vzhodni predvrh, prečka dve sedli v V grebenu. Za pristop potrebujemo nekako 1 h 15 min.
5. Normalni pristop iz kraja Toline. S severa na vrh Corna Trentapassi ne pripelje samo ferata. Vzhodno od nje gre tudi normalen pohodni pristop, ki doseže V greben na Sedlu Trentapassi. Tam zavijemo desno proti Vzhodnemu predvrhu in naprej na najvišjo točko.
5. Normalni pristop iz kraja Toline. S severa na vrh Corna Trentapassi ne pripelje samo ferata. Vzhodno od nje gre tudi normalen pohodni pristop, ki doseže V greben na Sedlu Trentapassi. Tam zavijemo desno proti Vzhodnemu predvrhu in naprej na najvišjo točko.
6. Severna ferata. To je zelo priljubljena smer vzpona, ki zahteva nekako 3 h. Deloma gre za zelo strmo, markirano pot (št. 212), deloma za srednje zahtevno ferato, nekateri odseki poti pa niso zavarovani in zahtevajo lažje prosto plezanje do II. stopnje zahtevnosti. Smer gre čez Severni predvrh.
6. Severna ferata. To je zelo priljubljena smer vzpona, ki zahteva nekako 3 h. Deloma gre za zelo strmo, markirano pot (št. 212), deloma za srednje zahtevno ferato, nekateri odseki poti pa niso zavarovani in zahtevajo lažje prosto plezanje do II. stopnje zahtevnosti. Smer gre čez Severni predvrh.
7. Južni pristop iz zaselka Vello. Iz sredine zaselka se pot najprej vzpne k cerkvici Madonnina, tam pa se razcepi v dve varianti. Leva pot je smer normalnega (lažjega) vzpona. Potem, ko se obe varianti na nekako 660 m združita, gre naprej na vrh samo ena, strma pot.
7. Južni pristop iz zaselka Vello. Iz sredine zaselka se pot najprej vzpne k cerkvici Madonnina, tam pa se razcepi v dve varianti. Leva pot je smer normalnega (lažjega) vzpona. Potem, ko se obe varianti na nekako 660 m združita, gre naprej na vrh samo ena, strma pot.
8. Južni pristop iz zaselka Vello, čez Forcellino del Zuf. Ta smer pristopa gre proti vrhu vzhodneje od pristopa št. 7 in se združi z normalno potjo od jugovzhoda na škrbini pod Vzhodnim predvrhom.
8. Južni pristop iz zaselka Vello, čez Forcellino del Zuf. Ta smer pristopa gre proti vrhu vzhodneje od pristopa št. 7 in se združi z normalno potjo od jugovzhoda na škrbini pod Vzhodnim predvrhom.
9. Celoten južni greben iz kraja Marone. To mora biti kar dolg, tudi dokaj zahteven vzpon, saj je na njem treba prečkati vse ostrice v južnem grebenu. Ves čas pa je menda mogoče slediti stezi.
9. Celoten južni greben iz kraja Marone. To mora biti kar dolg, tudi dokaj zahteven vzpon, saj je na njem treba prečkati vse ostrice v južnem grebenu. Ves čas pa je menda mogoče slediti stezi.
Malo pod vrhom - eni pa kar s kolesom...
Na JV grebenu
Zanimiva zahodna pobočja grebena
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Vzpona se lahko lotimo v vseh letnih časih, a pozimi dobro pretehtajmo razmere. Zaradi nizke višine globok sneg in poledenelost pobočij navadno nista proble-matična, zaradi strmih odsekov poti po grebenih pa je v zahtevnejših razmerah potrebna ustrezna oprema.
Vzpona se lahko lotimo v vseh letnih časih, a pozimi dobro pretehtajmo razmere. Zaradi nizke višine globok sneg in poledenelost pobočij navadno nista proble-matična, zaradi strmih odsekov poti po grebenih pa je v zahtevnejših razmerah potrebna ustrezna oprema.