Gradovi so kraji, ki živijo v preteklosti in tudi z Warburgom ni nič drugače. A če takle grad obišče skoraj pol milijona ljudi na leto, potem še kako živi tudi svojo sedanjost. Kmalu po svoji ustanovitvi leta 1067 je postal sedež pomembnih plemiških rodbin. Skozi celoten srednji vek je bil tudi pomembno središče duhovnega in kulturnega življenja. Na njem so svoj razkošni talent izkazovali najbolj sloviti "minesängerji", postal je celo kraj njihovega slovitega tekmovanja. Na Wartburgu je svojo rosno mladost preživljala ogrska princesa in dobrotnica Elizabeta, ki je po poroki z Ludwigom Turingijskim kmalu ovdovela, umrla v starosti 24 let in bila kmalu nato proglašena za svetnico. V 20. letih 16. st. je bil grad zatočišče Martina Lutra, ki je tam tudi v zelo kratkem času prevel Sveto pismo nove zaveze v nemščino. In tako naprej, zgodovina Wartburga v nobenem obdobju ni obšla, bil je pomemben ob nastajanju nemške džave, obiskovali so ga pomembni ljudje, od Goetheja do nemških cesarjev, v 19. st. je velika romanska zgradba navdihovala nemško romantiko, gradu pa niso obšle niti zablode moderne Nemčije, kakršna je bila nacizem.