Jezersko
Zgornje Jezersko s Sv. Andrejem in Kamniško-Savinjskimi Alpami
Ker živim v Kranju, je zame Jezersko najlepše izhodišče za pohodne ture v Kamniške in Savinjske Alpe. Drugi dve bi bili Kamniška Bistrica in Solčava. Je pa Jezersko tudi izhodišče za čudovite ture na nekatere svojevrstne vrhove Karavank.
Pristava velike Makekove domačije z veliko lipo in ostenjem Kočne v ozadju
Jezersko je že samo po sebi lep kraj. Težko se je odločiti kaj mu daje največjo privlačnost. Izjemni pogledi na severna ostenja Grintovcev, velike, več kot 500 let stare kmetije s prefinjeno arhitekturo, svojevrstna, bogata zgodovina ali kaj drugega. Pravzaprav so vse te stvari povezane v čudovito celoto. Pejsaži bi bili veliko manj izjemni brez kulturne krajine in mogočnih, starih dreves, vse to pa je tudi del zgodovine, ki je bila vseskozi obrnjena bolj proti Koroški, kot proti Kranjski.
Sedaj pa si predstavljajte, kako bi bil kraj šele lep, če bi se ohranilo veliko jezero, ki je vse do uničujočega potresa leta 1348 zapolnjevalo dolino. Da bi dobili obdelovalno zemljo, so menihi že pred tem poskušali prekopati ledeniško moreno, ki je zapirala jezero pri Mahni peči. Potem jo je razrahljal potres in v nekaj stoletjih je jezero odteklo.
Tri cerkvice in ena kapelica
Na Jezerskem je najstarejša cerkev Sv. Ožbalta, katere predhodnica je stala nad nekdanjim jezerom že v zgodnjem srednjem veku (811). Čez dobrih 400 let so jo obnovili in okrasili z vrednimi freskami. Na kraju nekdanjega jezera so nato tik nad novim naseljem zgradili farno cerkev in jo poimenovali po istem svetniku (Sv. Ožbolt). Sv. Andrej pa stoji na komaj opaznem gričku sredi doline, na mestu, ki je bilo nekdaj otoček sredi velikega jezera. Preden iz Kranja pripeljete v Spodnje Jezersko, pa si na gričku levo od ceste lahko ogledate še Hubertusovo kapelo.
Sv. Andrej
← Stari Sv. Ožbalt Farna cerkev Sv. Ožbolta ↑
Hubertusova kapelica
Na pot - proti Karavankam
Še nimate dovolj slik, ki kažejo prelepe poglede iznad Jezerskega na severna ostenja Grintovcev? Videti so podobno, a če gremo od zahoda proti vzhodu, na primer od Rezmanove kmetije do Rakeževega travnika, ali od vrhov Štegovnika in Ruša preko Virnikovega Grintavca do Pristovškega Storžiča, se lahko poigravamo z opazovanjem katere kote dolin nam pogledi razkrivajo. Vrhovi Grintovcev so pa seveda vseskozi bolj ali manj isti.
Pogled z vrha Virnikovega Grintavca čez Jezersko na Kamniške in Savinjske Alpe
Pogled od Močnikove domačije, proglašene za kulturno vrednoto nacionalnega pomena, z ogromno, čez 300 let staro lipo
Pogled z Žarkovega travnika, iznad Zgornjega Jezerskega
Pogled z Rakeževega travnika, že blizu cestnega prelaza Jezerski vrh
Na pot - proti Grintovcem
Mogoče nam na mogočno Kočno ne bo kar takoj omogočeno priti. "Pošast" se s svojim severnim ostenjem res visoko dviguje iznad Jezerskega, ki je že samo kar visoko v gorah. Tudi pristopi na druge vrhove osrednjih Grintovcev so dolge ture, nekatere od njih tudi kar zahtevne. Ker pa tu predstavljamo Jezersko, poleg mogočne Kočne objavljam samo še eno sliko, ki kaže pogled v obratno smer - z Golega vrha na ravnico Zgornjega Jezerskega.
Kočna iznad Jezerskega
Z Golega vrha gledamo ravnico, ki je bila nekoč zapolnjena z jezerom. Znameniti jesenovi drevoredi predstavljajo meje med kmečkimi posestvi.
Letni časi na Jezerskem
Travnik pri Sv. Andreju pozimi
Dolina Ravenske Kočne spomladi
Planšarsko jezero poleti
Nad Zgornjim Jezerskim jeseni
V fotomonografije zemljevidi navadno ne sodijo. A tu smo na spletu, ki je precej bolj učinkovit kot papir. A tudi ta ni narejen kot pravi vodnik. Podrobnejši opisi krajev in poti so na drugih interaktivnih zemljevidih na moji spletni strani.
Od glavne ceste se cepijo rumene stranske ceste, ki so odprte vse leto (če niso na debelo zasnežene). Črne ceste, ki so njihovo nadaljevanje pa so za javni promet odprte samo izven poletne sezone. Rjave so neoznačene ceste in poti, rdeče pa so uradno markirane planinske poti.
Poleg z gumboma + in - zemljevid lahko približujete in oddaljujete z miško - če uporabite mini-zemljevid v desnem spodnjem kotu.