Opis kraja

Ploumanac'h je vas in pristanišče v severni Bretaniji, predvsem pa je to čudovit del obale, ki slovi po rdečih granitnih skalah vseh mogočih oblik, ki so svojevrstna geološka posebnost. Te tvorijo tudi neštete otočke in čeri ob obali. Kraji in posamezne skale imajo svoja imena in legende, številne izvirajo iz zelo starih časov. Kljub temu, da je bil leta 2015 izbran za najbolj priljubljeno francosko vas, izven visoke turistične sezone (midva sva bila tam maja) še vseeno ni preveč natrpan s turisti. V kraju ni velikih hotelov in narava je še dokaj dobro ohranjena.

Poleg naravnih znamenitosti kraj slovi po kar veliki marini, posebnost pa sta tudi mlina na bibavico. V času, ko sta še delovala (eden stoji že od 14. st.), sta izkoriščala priliv morja ob visoki plimi, ko pa je voda odtekala iz velikega zbiralnika, je gnala mlinsko kolo. Zanimivo, da so v enem od teh mlinov izdelovali tudi led, ki so ga nato uporabljali na konzerviranje rib. V kraju stoji tudi stala kapela Saint-Guirec (16. st.) in oratorij Saint-Guirec (7. st.), majhno znamenje plav na plaži. Svetilnik je bil zgrajen leta 1860. Leta 1944 je bil porušen, leto kasneje pa obnovljen v sedanji podobi in funkcionalnosti.

Ogledi in pohodi

Midva sva v kraju prespala - na parkirišču (koordinate spodaj) naju v avtu nihče ni motil. Zato sva lahko v obeh ddnevih prehodila del bližnje obale, obenem pa tudi uživala v čudovitem sončnem zahodu in vzhodu.

Edina cesta, ki pripelje v Ploumanac'h se konča na plaži Saint-Guirec. To je tista, na kateri je znamenje (oratorij Saint-Guirec), vsepovsod po zalivu in ob obali ležijo slikovite granitne skale. Po uvodnem stikanju se odpravimo ob obali proti levi (proti zahodu), hodimo bodisi po obali ali po stezici malo nad njo. Tako pridemo na razgleden rob na konici polotoka, z njega pa nadaljujemo ob morskem prelivu, ki vodi v marino. Ob vhodu v marino pridemo na asfaltno cesto in ob obali se sprehodimo mimo neštetih manjših plovil, nato pa se bomo verjetno vrnili na izhodišče.

Oba mlina na bibavico sta v krakih na koncu zaliva, v katerem je marina. A do tja se je nemara bolje peljati kar z avtom - ali pa, še bolje, s kolesi, če jih imamo. V tem primeri lahko ob obali še nadaljujemo z raziskovanjem.

Druga smer pohoda pa je od plaže Saint-Guirec proti desni, torej proti severovzhodu do svetilnika (ki je na rtu), in nato naprej po stezah daleč proti jugovzhodu. Del obale med plažo Saint-Guirec in svetilnikom je privaten, zato moramo najti prehod malo v notranjosti. Skalovje v okolici svetilnika je še posebno slikovito. Do tja je seveda čisto blizu tudi z našega parkirišča. Nadaljnja obala proti jugovzhodu pa ima številne zalive in skalnate polotoke, slikovita pot gre vse do velike plaže Perros-Guirec, kar je od svetilnika nekako 4 km oziroma 1 ura hoje. Midva sva se nato vrnila kar po isti poti.

Parkirišče: 48.835510, -3.480220