Če se vozite po globelih idrijskih grap, se boste ustavili tu in tam, morda ob turističnih znamenitostih, ki jih opisujejo razlagalne table, a pri Divjem jezeru se morda niti ne boste zavedali kako skrivnosten kraj je to.

Vodni vir

Jezero dobiva vodo iz globokega sifona, za katerega nihče ne ve kje se konča. Voda prenika s hribov Trnovskega gozda in planote Črnega vrha. V dneh, ko je pritisk vode velik, se na površini jezera oblikuje vodni stožec, sicer pa normalno jezero mirno leži v objemu skal, ki ga obdajajo. V sušnih obdobjih pa se lahko celo zgodi, da dotok vode presahne.

Rečica

Rečica, ki odteka iz jezere, se imenuje Jezernica in je najkrajša reka v Sloveniji. Že po 55 metrih se izlije v Idrijco. So pa redka obdobja, ko po večjem deževju Idrijca močno naraste. Ker se Divje jezero napaja s svojimi vodami s časovnim zamikom, takrat voda iz Idrijce steče proti jezeru, torej v obratno smer, kot sicer teče Jezernica - v jezero.

Naravni rezervat

Od leta 1967 je celotno območje zaščiteno kot naravni rezervat. Poleg nekaterih specifičnih rastlinskih vrst, ki rastejo okrog jezera, živi v jami, zapolnjeni z vodo, tudi proteus anguinus (človeška ribica), ki je edini predstavnik vretenčarjev, ki v Europi živi v podzemnih jamah. Živalca je slepa in njena koža je zaradi odsotnosti dnevne svetlobe bledo roza barve, podobne človeški. Od tod tudi njeno ime.

Raziskovanje

Sifon Divjega jezera so raziskovali slovenski in tuji jamarji. Leta 2001 (L. Casati) je bila dosežena globina 160 m (462 m po dolžini), a to še vedno ni najglobja točka sifona. Raziskovanje takšnih sifonov je zelo nevarno in tudi v divjem jezeru so že bile smrtne žrtve med raziskovalci.

Parkirišče: 45.982658, 14.027556