Piran

7

Eno najlepših mest v severnem Jadranu je še dobro ohranilo svoj srednjeveški značaj. Če pa že ne tega, pa vsaj vzdušje iz renesančnih časov, ko je bil Piran cvetoče mesto pod nadvlado Beneške republike.

Sončni zahod v Piranu

Lepota Pirana je najprej v njegovi legi. Gledan z vrha, od Belega križa ali celo z mestnega obzidja, kot kljun velike ladje reže modre valove severnega Jadrana. To je močno vabilo, da si ga ogledamo še od blizu. Čudoviti Tartinijev trg je lep in prostoren, v restavracijah na zahodni obali je tako lepo posedeti v večernem soncu, še najmočnejši vtis pa bo morda napravil labirint ozkih primorskih ulic, ki se vzpenjajo gor proti cerkvi Sv. Jurija, zaščitnika mesta.

Zgodovinski oris

Kot vsa istrska mesta, ima tudi Piran burno zgodovino. Potem, ko so Rimljani v 2. st. p.n.š. zasedli Istro, je sledilo nekaj stoletij blaginje. A ob razpadu imperija, je bil polotok s svojim bogastvom na hudem udaru barbarov. Avari in Slovani so ga precej oplenili, slednji so se na njem tudi naselili. Sledile so vladavine Bizanca in Frankov, za katerimi je prišlo daljše srednjeveško obdobje, ko je bila pokrajina del Svetega rimskega cesarstva. Od konca 13. st. naprej je bil Piran pod oblastjo Beneške republike, s spreminjajoče se stopnjo avtonomije. Ta stoletja so zadoščala, da je bilo prebivalstvo v mestu skoraj izključno italijansko govoreče. Viri blaginje pa so bili: solinarstvo, morjeplovstvo in kmetijstvo na plodnem gričevju v zaledju mesta. Danes vse bolj prevladuje turizem.

Ogled mesta

Ko se ob obali približujemo mestu, opažamo vedno večje in uglednejše hiše ob obali. Ta del je zanimiv tudi zaradi slikovitih flišnih klifov tik nad hišami.

Iz Portoroža proti Piranu

Tartinijev trg

Nato že pridemo do srednje velike marine, ki na severu preheja v mandrač. Notranji del mandrača je danes pozidan in skupaj s Tartinijevim trgom tvori enotno arhitektonsko celoto. Okrog svetlega, prostornega trga so številne lepe hiše, med njimi tudi značilna rdeča "Benečanka" iz 15. st., Tartinijeva hiša iz 14. st., mestna hiša, mestna loža in druge.

S Tartinijevega trga nas bo verjetno kar samo odneslo ob zahodni obali, kjer so številne restavracije in kavarne, nabrežje pa se izredno slikovito zaključuje z znamenito Punto, stolpom ob cerkvi Marije Zdravja. Najskrajnejši rt Pirana se imenuje Madona, z njega je najbolje zaviti v notranjost mesta in se po ozkih uličicah vračati proti Tartinijevemu trgu. Nato zavijemo levo in se strmo povzpnemo do velike cerkve Sv. Jurija, ki dominira celotnemu mestu. S ploščadi pred cerkvijo je izreden razgled na vse strani, še posebej lepi so pogledi, kadar se v čistih dneh v daljavi bleščijo Alpe. Svojevrstni so tudi pogledi na Piran z mestnega obzidja, kar ilustrirata naslednji sliki.

Piran z obzidja

Piran z obzidja

Nazadnje nam ostane še vzhodni del mesta. V tem delu je več samostanov in cerkva, slej ali prej pa pridemo do kar dobro ohranjenega mestnega obzidja, ki je na tej strani v srednjem veku v celoti zapiralo mesto. Čisto na severu do obzidja pride čez flišna pobočja lepa sprehajalna pot iz Fiese. Z obzidja se nato spustimo nazaj proti marini oziroma zahodni obali.

Parkirišče: 45.519963, 13.567623