Skupina Storžiča   >   Skupina Srednjega vrha  Javorov vrh

Javorov vrh, 1434 m

Kljub skromni višini Javorov vrh zaseda kar precej ozemlja, zaradi golega temena pa je privlačen pohodniški cilj. Nekaj značilnosti sem nanizal že v predstavitvi njegove širše skupine. Na tej strani bom opisal vse poti, ki po njegovih grebenih vodijo na vrh, za začetek pa si oglejmo njihova izhodišča.

Dostopi, izhodišča

> V Spodnji Kokri, še preden pripeljemo do cerkve, je pri izlivu potoka Čemšenik, na 520 m parkirišče pri transformatorju.
> Z avtom lahko peljemo tudi v dolino Čemšenika. 40 min pod Domom Čemšenik je izhodišče na 627 m.
> Iz doline Čemšenika lahko peljemo še naprej gor in parkiramo pod kmetijo Kremsar, na 818 m.
> Vzhodno-jugovzhodno od Javorovega vrha je nad Kokro kmetija Slapar, 673 m.
> Podobno visoko je vzhodno-severovzhodno od vrha izhodišče pri kmetiji Celar, na 863 m.
> Če ne bomo peljali k tema kmetijama, so izhodišča v dolini Kokre nižja, na primer pri Povšnarju 600 m. 

Ture na Javorov vrh

🚶 14. Javorov vrh iz Preddvora, 2 h 45 min, T2

Tudi čas te ture seveda predpostavlja izhodišče za Gradom Turn, od Sv. Jakoba je na vrh le 1 h 30 min.

Od Sv. Jakoba gre markirana pot na Javorov vrh naprej proti severovzhodu. Po 20 min pridemo do razcepa, levo od njega je nad dolino Bistrice urejeno razgledišče. Na razcepu nadaljujemo levo (desna varianta je malce daljša in gre čez vrh Potoške gore), po poti, ki prečka zahodna in severozahodna pobočja Potoške gore in nas pripelje na širok gozdnat greben severno od vrha. Z juga tja pride tudi varianta, ki gre čez vrh, z nasprotne strani pa pot, ki pride na greben iz doline Čemšenika. Pohod nadaljujemo proti SV. Že po dobrih desetih minutah se pot spet razcepi. Desno gre pot po grebenu na Javorov vrh, levo pa pot, ki prečka njegova zahodna pobočja. Gremo torej naravnost po gozdnatem grebenu. Nad gozdno mejo gre samo zadnjih nekaj minut poti.

Tik pod Javorovim vrhom

Pot proti Hudičevemu borštu in Cjanovci pa najprej prečka zahodna pobočja Javorovega vrha, nakar sledi glavnemu grebenu proti severozahodu. Na dobrih 1300 m se spet razveja. Levi krak prečka pobočja in kmalu pride v Hudičev boršt. Desna pot pa se po glavnem grebenu nadaljuje strmo gor. Malo višje pride nad gozdno mejo in se zvija skozi pas ruševja. Proti vrhu greben postane bolj strm, pa tudi bolj in bolj razgleden. Počasi se obrača proti levi, dokler ne doseže vrha Cjanovce, kjer nas čakata ljubka klopca in širen razgled. 4 h iz doline.

🚶 15. Javorov vrh po dolini Bistrice, 3 h 30 min, T3

Opisal sem že kako po lahkih poteh pridemo do zatrepa Bistrice, pa potem po lovski poti desno strmo gor do Konfinske poti ter še malo po njej do razcepa na 1037 m. Tam s Konfinske poti skrenemo desno, proti SV in nato V, na stezo, ki se vzpenja po južnem robu gozdnega rezervata Skodovnjek. V eni uri nas od Konfinske poti pripelje na markirano pot, ki prečka pobočja Javorovega vrha. Videti je, da od tam naravnost na vrh ni nobene poti, okrog pa je v eno in drugo smer precej daleč. Zato je najbrž najbolje kar nadaljevati v isti smeri na SZ greben (ki je prav blizu) in po njem desno na vrh.

🚶 16. Javorov vrh mimo Doma Čemšenik, 2 h 10 min, T2

Iz doline Kokre do Doma Čemšenik, 840 m, je 1 h hoje, s parkirišča višje ob potoku pa 40 min. Tako je od doma do vrha le še 1 h 30 min hoje.

Od koče nadaljujemo skozi gozdove proti severozahodu. Pot gre deloma ob izraziti grapi, nato desno čez strma gozdnata pobočja, na vrhu katerih prečkamo tako imenovano Panoramsko pot. Z razcepa nadaljujemo spet precej v levo, pod vzhodna pobočja Potoške gore, nazadnje pa spet desno gor na greben (1245 m) severno od Potoške gore. Naprej kot je bilo opisano pri št. 14.

🚶 17. Panoramska pot nad Čemšenikom, T2

To je pot, za katero skrbi PD Iskra, ki jo je tudi označilo z rumenimi markacijami. Pot ne gre na nobenega od višjih vrhov, čez pobočja pa obkroži celotno dolino Čemšenika.

Začetek poti je pri Domu Čemšenik. V smeri urinega kazalca gre najprej proti jugu, nato pa proti zahodu na Potoško Babo, z nje pa po J-JV grebenu proti Potoški gori. A že kmalu (na 1125 m) skrene z grebena v desno in prečka pobočja Potoške gore.  Na 1080 m prečka markirano pot, ki gre od Doma Čemšenik na sedlo Volčje jame, Panoramska pot pa gre čez južna pobočja Javorovega vrha naprej proti SV. Kmalu doseže spodnji rob travnikov, imenovanih Zajčeva kopišča. Sredi njih se obrne proti JV in čez pobočja nadaljuje proti kmetiji Kremsar. Preden jo doseže, se ji z desne priključi še en krak poti od Doma Čemšenik.

🚶 18. Javorov vrh po jugovzhodnem grebenu, 2-3 h, T3

Ta vzpon je zelo pester, malo zahtevnejši kot od Doma Čemšenik in od Sv. Jakoba, na grebenu je več slikovitih mest. Obrnjenost pobočij je na vzhod in jug, nekaj prečenj gre pa tudi po severni strani grebena. Do izpod Kremsarja, 818 m, se lahko pripeljemo z avtom, sicer pa je iz Kokre do kmetije 45 min vzpona.

Nadaljevanje od Kremsarja je orientacijsko malo zapleteno (markacij ni). Od kmetije gremo proti severu, a kolovozi se kmalu razcepijo. Če se bomo držali desno, nič hudega. Prišli bomo na Škrbino (lahko še na vršič malo nad njo), ki je prav lep kraj. Z najvišje točke, ki je še malo naprej proti JV, pa je razgled sicer malo širši, a tudi zastrt z redkim drevjem. S Škrbine potem nadaljujemo proti SZ po glavnem grebenu.

Razgled z vršiča 1126 m v bližini Škrbine

Krajša varianta pa se izogne ovinku na Škrbino. Kolovozu sledimo še daleč proti severu, dokler ne pridemo tik pod glavni greben. Nanj se povzpnemo blizu Hudih sten.

Sedaj nas čaka najlepši del ture. Greben je večinoma udoben, na nekaj mestih pa se tudi zoži in zahteva previdnost. Steze do sem sicer niso bile markirane, a kaj dosti zgrešiti tako ali tako ne moremo, še zlasti ne na grebenu. Čez dolino Kokre se skozi drevje odpirajo čudoviti pogledi na Kočno in Grintavec.

Na JV grebenu Javorovega vrha - mravljišče z razgledom

Potem, ko prečkamo Slaparjevo goro, se gozd na levi razpre. Smo nad Zajčevimi kopišči, pot pa nas vodi še naprej po grebenu. Ta na nekaj mestih postane prav ozek in na obe strani strm. Na desni se pobočja že spuščajo v Slaparjevo dolino, po kateri pride gor pristop št. 18. Tudi z našega grebena se kdaj odcepi kakšna šibka stezica v desno.

Še višje nas pot pripelje pod zelo strma travnata pobočja, ki so že videti kot vrh. Šibka, komaj vidna stezica jih prečka v desno, na sosednji greben, na katerem se nato obrnemo levo in gremo na vzpetino vrh trav. A nismo še na vrhu. Ozek greben gre še naprej proti zahodu, pot pa se le malo vzpenja, tako da glavni vrh kar kmalu dosežemo. Najlepši povratek h Kremsarju je verjetno po Panoramski poti.

Če gremo gor h Kremsarju peš, lahko od ustja Čemšenika uporabimo lepo, dobro stezo, ki gre v vzponu le zadnji del po asfaltni cesti. Na pol poti je idilična domačija Nabernik. Čez travnike pod njo je poti zelo težko slediti, zlasti poleti, ko je rastje bujno.

Pot po JV grebenu Javorovega vrha

🚶 19. Javorov vrh od Slaparja, 2 h 45 min, T3

To je pristop od vzhoda-jugovzhoda, po Slaparjevi dolini. Od kmetije, 670 m, gredo gozdne ceste po dolini daleč pod Javorov vrh. Treba je le slediti pravi, na vrhu doline pa se držimo desno, tako da dosežemo vzhodni greben. Zadnji del tega pristopa je enak poti št. 17.

🚶 20. Javorov vrh od Celarja, 2 h 45 min, T3

Tudi vzhodni, spodaj severovzhodni greben Javorovega vrha je vseskozi gozdnat. Ta pristop na vrh utegne biti malenkost zahtevnejši, saj se kolovoz na grebenu konča nižje. Od kmetije Celar gremo po kolovozu še malo navzgor proti severu, na razcepu kolovozov na grebenu pa zavijemo na levi kolovoz in se po njem vzpenjamo proti jugu. Kasneje začne greben rahlo zavijati, kolovoz pa se cepi, a skušamo ostati na grebenu. Od konca kolovoza (na cca. 1200 m) gre pot vseskozi v območju gozdnatega grebena, ki ima tam ime Kopišča. Zadnji del vzpona je spet enak turama št. 17 in 18.

Na Javorovem vrhu