Potočka zijalka
5
5
Velika naravna katedrala, v kateri so se zbirali naši predniki v stari kameni dobi, pred 35.000 leti. Bila je bodisi lovska postojanka, ali pa celo tudi svetišče.
Velika naravna katedrala, v kateri so se zbirali naši predniki v stari kameni dobi, pred 35.000 leti. Bila je bodisi lovska postojanka, ali pa celo tudi svetišče.
Ker je Olševa zgrajena iz poroznega dachsteinskega apnenca, je vsa prevotljena. Pri vzponu na goro z južne strani vidimo več jam, med njimi je s 115 m dolžine, 20-40 m širine in do 10 m višine največja Potočka zijalka, ki je poleg naravne tudi arheološka znamenitost. Vhod v jamo je na sončnih južnih pobočjih, na višini kar 1675 m.
Ker je Olševa zgrajena iz poroznega dachsteinskega apnenca, je vsa prevotljena. Pri vzponu na goro z južne strani vidimo več jam, med njimi je s 115 m dolžine, 20-40 m širine in do 10 m višine največja Potočka zijalka, ki je poleg naravne tudi arheološka znamenitost. Vhod v jamo je na sončnih južnih pobočjih, na višini kar 1675 m.
V Potočki zijalki je v letih 1028-35 Srečko Brodar našel številne izjemne najdbe, poleg orodij in orožij ljudi iz tako imenovanega obdobja aurignacien, tudi številna živalska okostja takrat živečih živali. Največ je bilo jamskih medvedov. Zbirko izkopanin so hranili v Celjskem muzeju, a je bila v drugi svetovni vojni med zavezniškim bombardiranjem skoraj v celoti uničena.
V Potočki zijalki je v letih 1028-35 Srečko Brodar našel številne izjemne najdbe, poleg orodij in orožij ljudi iz tako imenovanega obdobja aurignacien, tudi številna živalska okostja takrat živečih živali. Največ je bilo jamskih medvedov. Zbirko izkopanin so hranili v Celjskem muzeju, a je bila v drugi svetovni vojni med zavezniškim bombardiranjem skoraj v celoti uničena.
Arheološke najdbe so izredno dragocene. Med njimi je čez sto koščenih konic različnih velikosti, najstarejša evropska šivanka in piščal iz spodnje čeljusti jamskega medveda.
Arheološke najdbe so izredno dragocene. Med njimi je čez sto koščenih konic različnih velikosti, najstarejša evropska šivanka in piščal iz spodnje čeljusti jamskega medveda.
Po jami se brez težav lahko sprehodimo do konca. Tam je že zelo temno, zato nam dobra svetilka na telefonu že zelo prav pride. Zavedajmo se, da so v raziskavah nekako četrtino površine tal prekopali nekaj metrov globoko, pa še niso povsod prišli do jamskega dna. Lahko pričakujemo, da se bo podoba jame še preoblikovala.
Po jami se brez težav lahko sprehodimo do konca. Tam je že zelo temno, zato nam dobra svetilka na telefonu že zelo prav pride. Zavedajmo se, da so v raziskavah nekako četrtino površine tal prekopali nekaj metrov globoko, pa še niso povsod prišli do jamskega dna. Lahko pričakujemo, da se bo podoba jame še preoblikovala.
Zelo lep je menda obisk jame pozimi. Voda, ki kaplja s stropa, naredi pravi gozd ledenih kapnikov, na katere mora biti ob pravi osvetlitvi pogled resnično lep. Poleti in jeseni pa je najlepši prostorček tik pred vhodom v jamo. Ta je bil tak tudi v stari kameni dobi, sončen in razgleden, le da so na pobočjih Olševe takrat še rasli tudi cemprini.
Zelo lep je menda obisk jame pozimi. Voda, ki kaplja s stropa, naredi pravi gozd ledenih kapnikov, na katere mora biti ob pravi osvetlitvi pogled resnično lep. Poleti in jeseni pa je najlepši prostorček tik pred vhodom v jamo. Ta je bil tak tudi v stari kameni dobi, sončen in razgleden, le da so na pobočjih Olševe takrat še rasli tudi cemprini.
Kromanjonec je sicer izgledal drugače...
Dostop do Potočke zijalke ni preveč zahteven. Od kmetije Rogar, blizu cerkvice sv. Duha, gre na Olševo dobra markirana pot. Ko doseže greben Karavank, postane bolj strma, z nekaj serpentinami premaga skalnate skoke, pri čemer ostaja široka in dobro uhojena. Na kraju, kjer z leve pride markirana pot iz avstrijske strani, zavijemo desno, pot pa začne prečkati južna pobočja Olševe. Kljub strmemu gozdu in nekaj skalam je še vedno lahka, tudi vzpon je zmeren. Po desetih minutah smo že pri jami. Skupaj 1 h 15 min.
Dostop do Potočke zijalke ni preveč zahteven. Od kmetije Rogar, blizu cerkvice sv. Duha, gre na Olševo dobra markirana pot. Ko doseže greben Karavank, postane bolj strma, z nekaj serpentinami premaga skalnate skoke, pri čemer ostaja široka in dobro uhojena. Na kraju, kjer z leve pride markirana pot iz avstrijske strani, zavijemo desno, pot pa začne prečkati južna pobočja Olševe. Kljub strmemu gozdu in nekaj skalam je še vedno lahka, tudi vzpon je zmeren. Po desetih minutah smo že pri jami. Skupaj 1 h 15 min.
Nadaljevanje poti na Olševo je za stopnjo bolj zahtevno. Že takoj nad jamo je kratek odsek lahke ferate, torej poti, ki je zavarovana s klini in jeklenicami. Nato do zelo razglednega vrha gore sledi spet dolgo prečkanje pobočij (še slaba ura hoje).
Nadaljevanje poti na Olševo je za stopnjo bolj zahtevno. Že takoj nad jamo je kratek odsek lahke ferate, torej poti, ki je zavarovana s klini in jeklenicami. Nato do zelo razglednega vrha gore sledi spet dolgo prečkanje pobočij (še slaba ura hoje).
Parkirišče: 46.439264, 14.664343