Unška koliševka

4

S katere koli strani se ji približamo, največja udornica Slovenije nas preseneti s svojo divjino in mogočnostjo. O daleč sicer ni videti, a je tudi oskrunjena. Italijani so v njenih pečinah zgradili cel obrambni labirint, ki ga tudi lahko obiščemo.

Udornica je del kraškega jamskega sistema rečice Rak. Ta je izdolbla globoke in prostorne jame, danes jih je precej na površju, saj se jim je udrl strop. Rak danes teče zahodneje.

Udornica je res ogromna, saj ima v premeru več kot 150 m, njene ponekod povsem navpične stene pa so tudi okrog 100 m visoke.

Udornice so navadno težko dostopne, v Unško koliševko pa vseeno vodi strma stezica. Midva spodaj sicer nisva bila, zagotovo pa je zanimivo opazovati posledice temperaturnega obrata. Hladen zrak, ki je težji od toplega, se namreč dolgo zadržuje pri dnu, zato čim nižje gremo, tem bolj okrog sebe opažamo rastlinje, ki sicer uspeva samo še v višjih (gorskih) predelih. Zgoraj je gozd, spodaj pa samo še trave, mahovi, lišaji in na dnu golo kamenje.

V stenah udornice je italijanska vojska med obema vojnama izvrtala ogromen obrambni kompleks. Menda je rovov kar 15 km, večina je zaprtih, še vedno pa jih je za ogled na voljo kar 1,5 km. Za obisk rabimo dobre baterije, je pa prav zanimiv, saj nekateri rovi pogledajo na plano kar sredi navpičnih sten.

Za ogled koliševke in utrdb torej rabimo dobre čevlje in baterijsko svetilko. Gozdne ceste jo obkrožijo z vseh strani, do nje pa najlažje pripeljemo iz vasi Unec (od vzhoda) ali od gradu Haasberg / Hošperk (s severa). Parkirno mesto je ob severnem robu. Po robu nad prepadi vodi dobra steza, morda okrog in okrog udornice (zagotovo pa po severnem in zahodnem robu). Ob parkirišču je razlagalna tabla, z roba pa se v dno udornice spusti ozka, strma stezica. Malo pod robom je tudi vhod v rove. Ko smo enkrat notri, pa kar po njih, zapomnite si samo, kako se boste vračali. Pa previdno, kadar izstopite na robove nad prepadi!