Skupina Storžiča   >   Od Zabrezniških peči do Drage  > Od Peči do Smokuškega vrha

Od Peči do Smokuškega vrha, 1122 m

V šoli so nas učili, da se Kamniške in Savinjske Alpe na zahodu začnejo pri Žirovnici. Kakorkoli je že to čudno, potemtakem moramo torej obiske začeti na prvih obronkih teh hribov, na katerih kot najbolj slikovita točka čepi cerkvica Sv. Petra. V tej ljubki cerkvici so ogleda vredne tudi stare freske. Sicer pa je greben, ki se začne pri Žirovnici, lahko tudi zelo prijetna in celo zahtevna planinska tura. Toplo jo priporočam v dnevih, ko je lep razgled in ko nemara razmere niso najbolj ugodne za ture v visokogorje. Kot že rečeno, je nad Begunjami, nad smučiščem Krpin, priljubljena izletniška točka Sv. Peter, 839 m, nedaleč stran pa je na razglednem mestu tudi pogosto oskrbovana Sankaška koča.

Greben se od Lipja, le nekaj deset metrov nad Žirovnico, vztrajno viša proti vzhodu-jugovzhodu. Smokuški vrh (tudi: Vrh Peči) je samo njegov naravni konec planinske ture. Zanimivo pa je, da je v podaljšku še višji vrh Pleče, 1131 m, ki pa je poraščen in brez razgleda.

Sv. Peter

🚶 1. Čez Zabrezniške peči na Smokuški vrh, 3 h T3

Ta tura postaja kar neke vrste najina stalnica, tako pogosto jo ponavljava. S 550 m na 1122 m, 700 m višine. Hoje je dobre 3 h, povratka s kolesom dobre pol ure. Na začetku je treba preplezati eno lažje mesto (T4), ki pa se mu lahko izognemo. Kasneje na več mestih strmo. Na turo pojdimo v času, ko je pot kopna!

> Žirovnica – Sv. Lovrenc: 🚶 30 min,
> Sv. Lovrenc – sedlo Vrh: 🚶 30 min,
> Sedlo Vrh – Smokuški vrh: 🚶 50 min,
> Smokuški vrh – Begunje: 🚶 1 h,
> Begunje – Žirovnica: 🚴 40 min.

Iz Žirovnice gremo v breg do velike zgradbe vodovoda in od nje na greben, kjer se obrnemo desno. Že kmalu pridemo do skal, kjer je treba malo poplezati, nato pa nas lep, poraščen greben vodi navzgor. Na ta del grebena lahko pridemo tudi po poti z druge strani, od Jezera  Završnica, ali kasneje iz Zabreznice. Razgled je z več mest vseeno lep, tako čez Gorenjsko ravan, kot levo na Stol. Vrhovi v tem delu grebena so: Brinjev vrh, 715 m, Mali vrh, 863 m, Peči, 855 m in Gosjak (oz. Gosjaška peč), 883 m. Na sedla med temi vrhovi pridejo z obeh strani nemarkirane poti.

Preden pridemo na Peči, se je vredno z grebena spustiti kakih 50 metrov do ljubke cerkvice Sv. Lovrenca, ki stoji južno od Malega vrha, na kraju starodavnega svetišča. V času turških vpadov pa je služila kot zavetišče. Ta je seveda lahko tudi cilj samostojnega kratkega izleta – iz Zabreznice je do nje dobrih 20 minut. Nad Breznico in v območju Gosjaka je greben spet skalnat, prav slikovit, ponekod kar malo zahteven. Nato se spusti v izrazito sedlo Vrh, 868 m, kjer gre čez greben v Završnico široka pot.

Triglav iznad Zabreznice

Sv. Lovrenc

Onkraj sedla je pot spet strma in zahteva precej previdnosti. Dobimo višino, ko zlezemo čez zadnje skale zahodnega grebena, je od klopce na Jecoli fantastičen razgled čez Deželo na Julijce! Nato je greben do Smokuškega vrha gozdnat, najlepši je v času zlate jeseni.

Na grebenu, zadnja vidna ojstrica v njem je Mali vrh

Velika panorama z zahodnega grebena Smokuškega vrha, od razgledne klopce na Jecoli (Bojanov in Brunotov počitek)

Z najvišje točke nadaljujemo po grebenu proti jugovzhodu. Naslednji grebenski kopi se umaknemo po levi, na večjem križišču poti, kamor z leve pride gor tudi cesta iz Završnice, pa po markacijah zavijemo desno in vedno širše poti nas pripeljejo do Sankaške koče, ki stoji na stranskem grebenu.

Od koče nadaljujemo k bližnjemu Sv. Petru, od cerkvice pa se spustimo v Begunje, kjer nas (nemara) čaka kolo.

To turo pa lahko tudi lepo skrajšamo. Če parkiramo v Rodinah, lahko naredimo zelo lepo krožno turo. Po udobni poti se čez pobočja proti levi (čez velika melišča) povzpnemo na sedlo Vrh, od tam nadaljujemo desno na Smokuški vrh in k Sankaški koči (lahko še do Sv. Petra in nazaj), od te pa gremo po široki in udobni stezi proti zahodu naravnost nazaj v Rodine. 3 h, T3.

Podobno lepa bi bila tura po tem grebenu z izhodiščem v Završnici. Od akumulacijskega jezera se na greben vzpne dobra pot, nato bi šli čez Peči na Smokuški vrh, z njega pa dol proti severovzhodu na križišče gozdnih cest. Do zatrepa Završnice bi se spustili po cesti, tam bi nas lahko čakalo kolo. Pri tej varianti seveda ne gremo k Sv. Petru.

Zadnja varianta vzpona na Smokuški vrh pa bi bila iz Krpina. Ob Blatnici gre pod Jamarski vrh gozdna cesta, nato pa gremo levo na sedlo Kališča in naprej na vrh.