Skupina Storžiča > Srednji vrh > Ture > Med Kališčem in Dolgo Njivo
Med Kališčem in Dolgo Njivo
Med Kališčem in Dolgo Njivo
Planina Kališče je bila obljudena že pred stoletji. Danes priljubljena planinska koča stoji na terasi kakih 50 m nad planino. Vsi glavni markirani pristopi so lahki, 2-3 ure. Opisani so bili že na straneh Storžiča.
Planina Kališče je bila obljudena že pred stoletji. Danes priljubljena planinska koča stoji na terasi kakih 50 m nad planino. Vsi glavni markirani pristopi so lahki, 2-3 ure. Opisani so bili že na straneh Storžiča.
Najbolj direktna pot se povzpne na ta malo pomembni vršič z juga (na Bašeljsko sedlo pa pridemo tudi s severa). Od Doma na Kališču gremo nekaj minut po poti proti Storžiču, na kraju, kjer ta pot začne prečkati zahodna pobočja grebena, pa enostavno nadaljujemo naravnost po grebenu. Pot se vije skozi ruševje in nas po 30 minutah dostavi na vrh. Vrnemo se lahko po isti poti, lepše pa je, če sestopimo proti zahodu na Bašeljski preval in gremo od tam h koči, ali pa sestopimo proti vzhodu na Mačensko sedlo in se od tam vrnemo na Kališče čez vzhodna pobočja grebena.
Najbolj direktna pot se povzpne na ta malo pomembni vršič z juga (na Bašeljsko sedlo pa pridemo tudi s severa). Od Doma na Kališču gremo nekaj minut po poti proti Storžiču, na kraju, kjer ta pot začne prečkati zahodna pobočja grebena, pa enostavno nadaljujemo naravnost po grebenu. Pot se vije skozi ruševje in nas po 30 minutah dostavi na vrh. Vrnemo se lahko po isti poti, lepše pa je, če sestopimo proti zahodu na Bašeljski preval in gremo od tam h koči, ali pa sestopimo proti vzhodu na Mačensko sedlo in se od tam vrnemo na Kališče čez vzhodna pobočja grebena.
Bašeljski vrh in Storžič od vzhoda
Na Bašeljskem vrhu
Vzpon na naslednji vrh proti vzhodu je komaj kakih 10 minut daljši od vzpona na Bašeljski vrh. Na razcepu severno od Doma na Kališču gremo tokrat desno, po poti, ki prečka vzhodna pobočja grebena Bašeljskega vrha. Z rahlimi vzponi in sestopi nas pripelje na Mačensko sedlo, 1622 m, od tam pa nadaljujemo desno na južni greben Malega Grintavca in po njem v nekaj minutah na vrh. Seveda na Mačensko sedlo lahko pridemo tudi z Bašeljskega vrha.
Vzpon na naslednji vrh proti vzhodu je komaj kakih 10 minut daljši od vzpona na Bašeljski vrh. Na razcepu severno od Doma na Kališču gremo tokrat desno, po poti, ki prečka vzhodna pobočja grebena Bašeljskega vrha. Z rahlimi vzponi in sestopi nas pripelje na Mačensko sedlo, 1622 m, od tam pa nadaljujemo desno na južni greben Malega Grintavca in po njem v nekaj minutah na vrh. Seveda na Mačensko sedlo lahko pridemo tudi z Bašeljskega vrha.
Na Malem Grintavcu
To je redko uporabljen, nemarkiran pristop. Dolina Suhe je zelo samoten, a lep, prvobiten kraj. Spodnji del je res razrit z grdimi kolovozi, od strme stopnje z velikimi balvani navzgor pa je dolina skoraj povsem brezpotna, zatrpana z debelimi nanosi grušča in poraščena z lepim gozdom. S parkirišča nad Mačami, 584 m, ali s tistega višje v dolini Suhe, 767 m, nadaljujemo po široki dolini proti severu. Markacije nas vodijo po grdem kolovozu, ko pa se ta razcepi, nadaljujemo po levem, nemarkiranem kraku. Višje kolovoz preide v šibko stezo, ki se ponekod skoraj izgubi. Sredi doline, na 1297 m, sekamo markirano prečno pot, ki povezuje Hudičev boršt in Kališče in nadaljujemo v isti smeri navzgor, držeč se suhe struge po dnu doline in proti koncu redkih možicev (orientacija!). Tako pridemo naposled na Mačensko sedlo, kjer se obrnemo desno in gremo na vrh. Pot je lahka, ocena T3 je zgolj zaradi morebitnih težav z orientacijo. V dobrih razmerah je to lahko tudi lep turni smuk, mora pa biti dovolj snega.
To je redko uporabljen, nemarkiran pristop. Dolina Suhe je zelo samoten, a lep, prvobiten kraj. Spodnji del je res razrit z grdimi kolovozi, od strme stopnje z velikimi balvani navzgor pa je dolina skoraj povsem brezpotna, zatrpana z debelimi nanosi grušča in poraščena z lepim gozdom. S parkirišča nad Mačami, 584 m, ali s tistega višje v dolini Suhe, 767 m, nadaljujemo po široki dolini proti severu. Markacije nas vodijo po grdem kolovozu, ko pa se ta razcepi, nadaljujemo po levem, nemarkiranem kraku. Višje kolovoz preide v šibko stezo, ki se ponekod skoraj izgubi. Sredi doline, na 1297 m, sekamo markirano prečno pot, ki povezuje Hudičev boršt in Kališče in nadaljujemo v isti smeri navzgor, držeč se suhe struge po dnu doline in proti koncu redkih možicev (orientacija!). Tako pridemo naposled na Mačensko sedlo, kjer se obrnemo desno in gremo na vrh. Pot je lahka, ocena T3 je zgolj zaradi morebitnih težav z orientacijo. V dobrih razmerah je to lahko tudi lep turni smuk, mora pa biti dovolj snega.
V srednjem delu doline Suhe
Težave z orientacijo nad zatrepom Suhe
To je ena od številnih variant tur z lepe Dolge Njive. Lepo jo lahko povežemo s turami na druge vrhove v bližnji okolici (Bašeljski vrh, Lanež, Srednji vrh, itd.). Iz Mač, 584 m, gremo po cesti v dolino Suhe, tam pa ne levo proti Storžiču, pač pa še naprej od parkirišča pri spodnji postaji tovorne žičnice na Kališče (do sem lahko tudi z avtom). Malo višje se kolovoz cepi in nadaljujemo po markiranem desnem kraku. Še naprej, na 968 m, bodimo pozorni na dve varianti poti na greben Kozjeka:
To je ena od številnih variant tur z lepe Dolge Njive. Lepo jo lahko povežemo s turami na druge vrhove v bližnji okolici (Bašeljski vrh, Lanež, Srednji vrh, itd.). Iz Mač, 584 m, gremo po cesti v dolino Suhe, tam pa ne levo proti Storžiču, pač pa še naprej od parkirišča pri spodnji postaji tovorne žičnice na Kališče (do sem lahko tudi z avtom). Malo višje se kolovoz cepi in nadaljujemo po markiranem desnem kraku. Še naprej, na 968 m, bodimo pozorni na dve varianti poti na greben Kozjeka:
a. Glavna pot gre proti severu. Potem, ko pride v zgornji konec doline, vstopi v gosto gmajno, nato prečka pobočja v desno (proti vzhodu) in se povzpne na lepi greben Kozjeka. Koča, ki je na grebenu, je malo pod tem mestom.
a. Glavna pot gre proti severu. Potem, ko pride v zgornji konec doline, vstopi v gosto gmajno, nato prečka pobočja v desno (proti vzhodu) in se povzpne na lepi greben Kozjeka. Koča, ki je na grebenu, je malo pod tem mestom.
b. Druga varianta pristopa na greben Kozjeka je pokrajinsko lepša. Razcep poti na 960 m je slabo viden, a držimo se gozdarske vlake in steze desno (skoraj proti jugu), pod izrazitimi stenami sredi gozda (Vavtske peči). Nato steza postane boljša in nas kmalu pripelje na gozdnato sedlo severno od kopastega, gozdnatega vrha Kozjeka (na njem ni nič, a vzpon je lahek). Od tam se bolj strmo povzpnemo proti vzhodu na sam greben in po njem nadaljujemo navzgor (proti severu). Pot je šibka, strma, ponekod zahteva previdnost in varno stopinjo. (T3).
b. Druga varianta pristopa na greben Kozjeka je pokrajinsko lepša. Razcep poti na 960 m je slabo viden, a držimo se gozdarske vlake in steze desno (skoraj proti jugu), pod izrazitimi stenami sredi gozda (Vavtske peči). Nato steza postane boljša in nas kmalu pripelje na gozdnato sedlo severno od kopastega, gozdnatega vrha Kozjeka (na njem ni nič, a vzpon je lahek). Od tam se bolj strmo povzpnemo proti vzhodu na sam greben in po njem nadaljujemo navzgor (proti severu). Pot je šibka, strma, ponekod zahteva previdnost in varno stopinjo. (T3).
Na grebenu Kozjeka
Iznad koče na Kozjeku nadaljujemo po lepem grebenu navzgor. Danes (2018) prav na greben s pobočij nad Bistrico že pripelje grda gozdna cesta. Mi pa nadaljujemo po markirani poti še naprej po grebenu, dokler ga pot ne zapusti in začne prečkati njegova vzhodna pobočja. Preden doseže dno izrazite grape, ki pride izpod Dolge Njive, z desne pride gor stezica z Mačenske poti, tam blizu pa se od naše poti v levo odcepi še vezna pot na Kališče. Mi pa gremo naravnost, čez grapo in nato še nekaj minut naprej proti Hudičevemu borštu. Odcep poti za Dolgo Njivo je sredi gozdnatega pobočja, na 1281 m skrenemo levo navzgor. Sedaj se skozi kar strm gozd spet vzpenjamo v številnih zavojih. Pot teži malo proti levi, dokler prav v izteku Dolge Njive nazadnje ne pride povsem v grapo. Malo višje je v desnem pobočju na 1600 m koča. Do sem je 3 h (ali 2 h 30 min) hoje.
Iznad koče na Kozjeku nadaljujemo po lepem grebenu navzgor. Danes (2018) prav na greben s pobočij nad Bistrico že pripelje grda gozdna cesta. Mi pa nadaljujemo po markirani poti še naprej po grebenu, dokler ga pot ne zapusti in začne prečkati njegova vzhodna pobočja. Preden doseže dno izrazite grape, ki pride izpod Dolge Njive, z desne pride gor stezica z Mačenske poti, tam blizu pa se od naše poti v levo odcepi še vezna pot na Kališče. Mi pa gremo naravnost, čez grapo in nato še nekaj minut naprej proti Hudičevemu borštu. Odcep poti za Dolgo Njivo je sredi gozdnatega pobočja, na 1281 m skrenemo levo navzgor. Sedaj se skozi kar strm gozd spet vzpenjamo v številnih zavojih. Pot teži malo proti levi, dokler prav v izteku Dolge Njive nazadnje ne pride povsem v grapo. Malo višje je v desnem pobočju na 1600 m koča. Do sem je 3 h (ali 2 h 30 min) hoje.
Na Mali Grintavec nadaljujemo po lepi dolini proti severu. Na sedelcu v glavnem grebenu, 1715 m, se obrnemo levo in gremo čez travnato pobočje na vrh. 40 min.
Na Mali Grintavec nadaljujemo po lepi dolini proti severu. Na sedelcu v glavnem grebenu, 1715 m, se obrnemo levo in gremo čez travnato pobočje na vrh. 40 min.
a. Na greben Laneža. V pobočju nasproti koče poiščemo lovsko stezico, ki nas pripelje na greben. Nato lahko po grebenu nadaljujemo proti severu vse do Malega Grintavca.
a. Na greben Laneža. V pobočju nasproti koče poiščemo lovsko stezico, ki nas pripelje na greben. Nato lahko po grebenu nadaljujemo proti severu vse do Malega Grintavca.
Na greben Laneža skoraj nihče ne zaide. Nad zgornjim delom grebena Kozjeka se kmalu postavi pokonci in postane skalnat. Ko pa doseže višino 1600 m, pa se, ves skalnat in poraščen z gostim ruševjem le še malo dviguje proti severu, vse do Malega Grintavca. Od zahoda, iz doline Suhe je zelo težko dostopen, od vzhodne strani pa gresta na greben dva prehoda.
Na greben Laneža skoraj nihče ne zaide. Nad zgornjim delom grebena Kozjeka se kmalu postavi pokonci in postane skalnat. Ko pa doseže višino 1600 m, pa se, ves skalnat in poraščen z gostim ruševjem le še malo dviguje proti severu, vse do Malega Grintavca. Od zahoda, iz doline Suhe je zelo težko dostopen, od vzhodne strani pa gresta na greben dva prehoda.
V zadnjih letih so izsekali stezico, ki gre po vrhu celotnega grebena. Pot je razmeroma lahka, na razbitem, ponekod škrapljastem svetu moramo le paziti na varno stopinjo. Čez več grebenskih glav je kar nekaj vzponov in sestopov.
V zadnjih letih so izsekali stezico, ki gre po vrhu celotnega grebena. Pot je razmeroma lahka, na razbitem, ponekod škrapljastem svetu moramo le paziti na varno stopinjo. Čez več grebenskih glav je kar nekaj vzponov in sestopov.
Greben Laneža iznad Kališča
Koča na Dolgi Njivi, za njo prehod na greben Laneža
Na grebenu Laneža, vrh 1709 m vidimo na sredi
Spodnji pristop na greben Laneža se začne v dolini pod kočo na Dolgi Njivi, kjer poiščemo začetek steze. Ta greben doseže dokaj nizko, potem pa se obrne desno in gre na vrh Laneža, 1709 m. A najvišja vršiča sta severneje, po izročilu starih pastirjev iz Preddvora, se kota 1777 m imenuje Kobila.
Spodnji pristop na greben Laneža se začne v dolini pod kočo na Dolgi Njivi, kjer poiščemo začetek steze. Ta greben doseže dokaj nizko, potem pa se obrne desno in gre na vrh Laneža, 1709 m. A najvišja vršiča sta severneje, po izročilu starih pastirjev iz Preddvora, se kota 1777 m imenuje Kobila.
Drugi prehod na greben pa je prav enostaven. Na sredi doline Dolge Njive z markirane steze zavijemo na poseko, ki nas v 15 minutah po travah pripelje na greben, tik pod Kobilo. Od tam je prijetno nadaljevati proti severu vse do vrha Malega Grintavca.
Drugi prehod na greben pa je prav enostaven. Na sredi doline Dolge Njive z markirane steze zavijemo na poseko, ki nas v 15 minutah po travah pripelje na greben, tik pod Kobilo. Od tam je prijetno nadaljevati proti severu vse do vrha Malega Grintavca.
Na grebenu Laneža, na desni je poseka, ki pripelje na greben malo pod vrhom Kobile. Levo je Storžič.