Skupina Storžiča > Storžič > Sv. Lovrenc in Gradišče nad Bašljem
Pogled v zgodovino: Sv. Lovrenc in Gradišče nad Bašljem
Pogled v zgodovino: Sv. Lovrenc in Gradišče nad Bašljem
Na južnih pobočjih Storžiča, nad dolino potoka Belca, se nahaja strm, skalnat, 871 m visok grič, na katerem je bilo v času pozne antike utrjeno naselje. Kraj je bil naseljen že od predzgodovinskih časov, a večji pomen je izgleda dobil v času propada starorimskega imperija. Tisto so bili negotovi časi. V ravninah, kjer je bila zemlja najbolj rodovitna, so živeli romanizirani staroselci, ki so proti koncu rimskega imperija tudi prevzeli krščansko vero. A tedaj so na to ozemlje z vseh strani začela vpadati barbarska plemena Germanov in Slovanov. Da bi se izognili plenjenju, so se staroselci začeli zatekati v utrjena naselja na višjih, težko dostopnih legah. Kot Ajdna nad Potoki, je bilo tako naselje tudi Gradišče nad Bašljem. Večje naselje pa je bilo že od časa hallstattskih Keltov skozi antiko tudi na bližnjem hribu, kjer danes stoji cerkvica Sv. Lovrenca. Ena od hipotez celo trdi, da je bilo Gradišče nad Bašljem del njegovega obrambnega sistema.
Na južnih pobočjih Storžiča, nad dolino potoka Belca, se nahaja strm, skalnat, 871 m visok grič, na katerem je bilo v času pozne antike utrjeno naselje. Kraj je bil naseljen že od predzgodovinskih časov, a večji pomen je izgleda dobil v času propada starorimskega imperija. Tisto so bili negotovi časi. V ravninah, kjer je bila zemlja najbolj rodovitna, so živeli romanizirani staroselci, ki so proti koncu rimskega imperija tudi prevzeli krščansko vero. A tedaj so na to ozemlje z vseh strani začela vpadati barbarska plemena Germanov in Slovanov. Da bi se izognili plenjenju, so se staroselci začeli zatekati v utrjena naselja na višjih, težko dostopnih legah. Kot Ajdna nad Potoki, je bilo tako naselje tudi Gradišče nad Bašljem. Večje naselje pa je bilo že od časa hallstattskih Keltov skozi antiko tudi na bližnjem hribu, kjer danes stoji cerkvica Sv. Lovrenca. Ena od hipotez celo trdi, da je bilo Gradišče nad Bašljem del njegovega obrambnega sistema.
Podrobnosti o tem, kako je antično Gradišče propadlo, niso poznane. Sledovi požara pa kažejo na to, da je bil njegov konec nasilen, prav tako, kot konec Ajdne.
Podrobnosti o tem, kako je antično Gradišče propadlo, niso poznane. Sledovi požara pa kažejo na to, da je bil njegov konec nasilen, prav tako, kot konec Ajdne.
Kaki dve stoletji kasneje, od konca 8. stoletja do 10. stoletja, je bilo Gradišče nad Bašljem spet naseljeno. Arheološke najdbe predmetov iz tistega časa so številne in zelo bogate. Kažejo na to, da je poleg prebivališča ta naselbina imela tudi zelo pomembno vojaško funkcijo. Bogato okrašeni predmeti vojaške opreme kažejo na močan karolinški vpliv. Zelo verjetno je, da so v tej utrdbi, tako kot še v številnih drugih, slovanski plemiči organizirali odpor proti državi Frankov, ki pa je nazadnje le prevladala. Kljub temu je Gradišče ostalo naseljeno in se v sredini 12. stoletja celo pojavlja v pisnih dokumentih.
Kaki dve stoletji kasneje, od konca 8. stoletja do 10. stoletja, je bilo Gradišče nad Bašljem spet naseljeno. Arheološke najdbe predmetov iz tistega časa so številne in zelo bogate. Kažejo na to, da je poleg prebivališča ta naselbina imela tudi zelo pomembno vojaško funkcijo. Bogato okrašeni predmeti vojaške opreme kažejo na močan karolinški vpliv. Zelo verjetno je, da so v tej utrdbi, tako kot še v številnih drugih, slovanski plemiči organizirali odpor proti državi Frankov, ki pa je nazadnje le prevladala. Kljub temu je Gradišče ostalo naseljeno in se v sredini 12. stoletja celo pojavlja v pisnih dokumentih.
Gradišče nad Bašljem
Tretje področje v skupini Storžiča, na katerem so bili najdeni pomembnejši arheološki dokazi o življenju antičnega prebivalstva, je okolica cerkvice Sv. Jakoba nad Potočami. Tudi tam je bilo naselje, ki je nadzorovalo starodavno trgovsko pot po dolini Kokre in čez Jezerski vrh. Povezovala je stari Kranj, ki je bil v antiki kar pomembno mestece, s provinco Noricum, severno od Karavank. Četrto najdišče je Malijevo gradišče nad Golnikom, ki je bilo naseljeno že od poznega neolitika naprej, antropogene izravnave in keramiko pa so našli tudi na Kozjeku.
Tretje področje v skupini Storžiča, na katerem so bili najdeni pomembnejši arheološki dokazi o življenju antičnega prebivalstva, je okolica cerkvice Sv. Jakoba nad Potočami. Tudi tam je bilo naselje, ki je nadzorovalo starodavno trgovsko pot po dolini Kokre in čez Jezerski vrh. Povezovala je stari Kranj, ki je bil v antiki kar pomembno mestece, s provinco Noricum, severno od Karavank. Četrto najdišče je Malijevo gradišče nad Golnikom, ki je bilo naseljeno že od poznega neolitika naprej, antropogene izravnave in keramiko pa so našli tudi na Kozjeku.
Na Gradišče se lahko brez težav povzpnemo s sedla za njim. Soteska Bistrice vzhodno od njega pa je res težko prehodna (tabla za Gamsovo pot pravi: »neprehodna«). Vse polno je podrtega drevja, v Peklu pa skalovje z obeh strani stisne že skoraj suho strugo. Tam sem leta 2016 obrnil.
Na Gradišče se lahko brez težav povzpnemo s sedla za njim. Soteska Bistrice vzhodno od njega pa je res težko prehodna (tabla za Gamsovo pot pravi: »neprehodna«). Vse polno je podrtega drevja, v Peklu pa skalovje z obeh strani stisne že skoraj suho strugo. Tam sem leta 2016 obrnil.
Še ena slika Storžiča - tokrat od zahoda, z Jamnika nad Kropo