Sirmione

7

Južni del Gardskega jezera razpolavlja dolg in tenek polotok, ki se zajeda v jezero daleč proti severu. Ljudje na njem živijo že tisočletja, danes pa je srednjeveško mestece z gradom, ki brani dostop vanj, prvovrstna "past za turiste".

Sirmione in njegova zgodovina

Južni del Gardskega jezera ima že povsem sredozemsko klimo in vzdušje. Polotok, ki se kot prst izteza proti severu, je naseljen že od nekako 6 tisočletja pred našim štetjem. Ob obali vzhodno od njega je bilo v 3. in 2. tisočletju p.n.š. koliščarsko naselje, ki je danes skupaj z drugimi v Alpah vključeno v UNESCO svetovno dediščino. V antiki je polotok bogatim Rimljanom iz bližnje Verone postal priljubljen kraj za oddih. Opeval ga je pesnik Katul (Catullus), ki naj bi na njem imel vilo in to dejstvo turizem danes s pridom izkorišča, oziroma zgodbo napihuje. Arheološki kompleks s pretežno rimskimi najdbami je (proti plačilu) urejen za turistični obisk, reklamirajo pa ga kot Grotte di Catullo.

V pozni antiki so Rimljani otok utrdili in tako branili južni del Gardskega jezera in pomembno prometnico ob njej. Tudi za časa kraljestva Langobardov je bil kraj pomemben, zadnji kralji so na njem ustanovili samostan in zgradili cerkev. Nato je bil Sirmione nekaj časa svobodno mesto, v začetku 13. st. pa je postal last plemiške družine Scaligheri. Ti so zgradili grad, ki ga danes občudujemo, vojaška vloga mesteca pa je ostala skozi obdobje Benečanov in Habsburžanov do 19. st

Grad Scaligherijev

Prizor z obzidja

Ogled Sirmioneja

Parkiramo južno pred mestom, včasih je bila tam velika zadrega s parkirnimi mesti. Po aleji oleandrov nato hitro pridemo do slikovitega mandrača in do mostu, ki vodi k mestnim vratom. Na desni je grad Scaligherijev. Mestece samo je takšno, kot številna druga srednjeveška mesta. Lepo ohranjene stare hiše so preurejene v butike in restavracije, levo in desno od glavne ulice je nekaj stranskih ulic. Morda je najbolje iti že takoj desno, mimo gradu, pa na majhno plažo na vzhodni strani polotoka, kasneje se bomo pa vračali po drugi strani. Nato gremo po glavni cesti proti severu. Tam se polotok razširi, več je zelenja, vmes pa vile, hoteli in stare cerkve. Arheološko območje je čisto na severni konici polotoka. Seveda iz Sirmioneja po jezeru vozijo tudi ladje, kar je še dodatna možnost za obogatitev izleta.

Pogled na Monte Baldo

Turisti

Ob južni obali jezera gre med Peschiro in Sirmionejem ves čas tudi lepa sprehajalna pot. Ker pa je med mestoma kar precej kilometrov, jo je najbolje obiskati s kolesom. Sama vožnja po njej pa je v večjem delu s kolesom prepovedana.


< Obala Gardskega jezera

Parkirišče: 45.487144, 10.609882