Velika planina

7

Največja planina Kamniško-Savinjskih Alp je danes samo še vrsta vikend naselij, katerih hišice pa vendar imajo staro, tipsko podobo. Z najvišje točke je lep razgled, božansko doživetje pa je obisk konec aprila, ko celotno planino prekrijejo zaplate spomladanskega podleska.

Na Veliko planino gremo lahko v vsakem letnem času. Spomladi je najlepše, a ne smemo biti prepozni. Takrat je vse sveže, na novo rojeno, preproge podleska pa so prav neverjetne. Poleti je sicer malo bolj mirno, razen, kadar je res lep izletniški dan. Sicer pa takrat narava na vso moč hiti izkoristiti sončno toploto, ki jo je visoko v gorah tako malo. Jesen je čas najbolj stabilnega vremena, ko je zrak najbolj čist. To je najboljši čas za vse vrste aktivnosti v naravi. Na Veliki planini pa je zelo lepa tudi zima. Pa odmislimo zgolj smučanje, ki ga podpira sistem žičnic. S turnimi smučmi so lepi tudi zgolj pohodi, če je malo snega, pa lahko pridemo tudi peš.

Osrednje Kamniško-Savinjske Alpe z Gradišča, najvišjega vrha Velike Planine, kamor pripelje tudi sedežnica.

Posebnost Velike planine je pastirska arhitektura, ki ima svoj izvor nemara še v prazgodovini, ko je bilo gori že naselje. Oblika koč je avtohtona, žal pa so originalne koče požgali Nemci v času 2. svetovne vojne. Z verodostojno obnovo je Velika planina postala poleg naravne znamenitosti tudi etnološka znamenitost Slovenije.

Če nas sončni kolektorji na hiši ne motijo preveč, lahko kupimo idejo, da je ta koča takšna, kot je bila nekoč.

Naselje Velika planina obkroža veliko, plitvo dolino.

Velika planina je slikovita ob vsakem vremenu -->

Poleg pastirskega naselja Velika planina jih je na območju tega velikega masiva še več: Mala planina, Gojška planina, Dovja raven, na obrobju planini Kisovec in Dol, ter še precej drugih. Povezujejo jih dobre poti.

Poleg favne in flore je zanimiva tudi geologija. Osnovne kamnine so triasni apnenci, na jugu starejši, na severu pa mlajši, v katerih je tudi nekaj jam in brezen. Severovzhodno od Gradišča je znana jama Vetrnica. Menda je najlepša takrat, ko je v njej še led, tega so domačini dolgo uporabljali za hlajenje hrane.

Pogled z Male planine proti Rogatcu

<--- April na Veliki planini

Dostopi na Veliko planino so mogoči iz vseh strani. Najhitrejši je seveda z žičnico iz doline Kamniške Bistrice. Odlično izhodišče za pristop peš ali s kolesom je prelaz Volovljek, 1029 m, s katerega sta na vrh slabi dve uri hoje. S tega prelaza se lahko z avtom peljemo še naprej gor proti Veliki planini, a cesta je plačljiva (10 EUR). S parkirišča Za Ušivcem, 1400 m, je potem na vrh samo še ura hoje, s parkirišča Mačkin kot, 1440 m, pa še manj.

Prav iz dolin pa utegnejo biti peš poti kar dolge, nekatere med njimi pa so tudi zahtevne, če že tako izberemo (zemljevid spodaj).