Mont Sant Michel

9

Otok s samostanom je poleg Pariza največja turistična znamenitost Francije. Ogledu gotovo velja nameniti skoraj ves dan. V različnih letnih časih, vremenskih okoliščinah in višini plime Mont Saint-Michel nudi neverjetno paleto različnih prizorov.

Opis in zgodovina

Utrdba na otočku ob normandijski obali je stala že v prastarih časih, od 8. st. naprej pa je bil tam zgrajen eden najbolj slikovitih samostanov na svetu. Pod cerkvijo in opatijo je pravzaprav nastalo tipično utrjeno srednjeveško mesto, ki si ga danes pride ogledat več kot 3 milijone ljudi na leto. Celoten kompleks je pod zaščito UNESCA, 60 zgradb je zaščitenih kot francoski nacionalni spomeniki.

Čudovite zgradbe

Palača z atrijem

Okolica otoka je močno odvisna od plimovanja morja. To lahko močno naraste, kar je od nekdaj dajalo pomembno zaščito mestu. Danes lahko vidite kako se pred mestom pasejo ovce, jutri bo vsa pokrajina lahko pod vodo.

Potem, ko so na kraju pomembne galo-romanske utrdbe zgradili samostan, je mesto začelo preživljati burno zgodovino. Nekaj časa je bilo celo pod Bretanijo, trpelo je zaradi vikinških napadov, končno je prišlo pod Normandijo in je podprlo Viljema Osvajalca, ko je ta napadel Anglijo. Zato so si Britanci v naslednjih stoletjih močno prizadevali, da bi ga pridobili (nazaj) v svojo posest, po stoletni vojni so se ta prizadevanja počasi končala. Red Sv. Mihaela pa je imel vedno večji verski vpliv in mesto je postalo cilj množičnih romanj. V vseh teh stoletjih od ustanovitve naprej so ga tudi nenehno dograjevali - zaradi pomanjkanja prostora se je seveda širilo le kvišku. Po francoski revoluciji je bil samostan za dalj časa spremenjen v zapore.

Prizor z obzidja

Arhitektura

Dostop in ogled

Dostop do mesta je zaradi velikega števila turistov vedno težji. Od leta 2012 je novo parkirišče oddaljeno 2,5 km od otoka in po mostišču (ki ne moti več plimovanja) greste lahko samo peš ali pa plačate vožnjo z avtobusom. Midva sva leta 2015 po mostišču kljub prepovedi peljala z kolesi in nihče se ob to ni obregnil. So pa tisti dan na tak način prišli do mesta le redki in pred vhodom tudi ni nobenega urejenega prostora, kjer varno zakleneš kolesa. Ker sva bila s kolesi, sva si tudi privoščila parkiranje na makadamski cesti severovzhodno od uradnega parkirišča, blizu kraja La Rive. Koordinate velikega parkirišča pa so spodaj.

Vstop v samo mesto je še zastonj (tako je bilo vsaj še leta 2015), seveda pa je kasneje odvisno kaj vse si želite ogledati. Po ozkih ulicah boste zagotovo šli gor, del vzpona se splača narediti po obzidju, s katerega so pogledi izjemni. V zgornjem delu so številne zgodovinske zgradbe - cerkev, samostan, čudovit križni hodnik z atrijem, palače. Na povratku se spet potopimo v vrvrž na ozkih ulicah.

Atrij in glavna cerkev

Križni hodnik

Zadnje, o čemer se morate odločiti, pa je še to, koliko boste lazili okrog mesta. Po zahodni strani je zagotovo vredno iti mimo slikovitega stolpa in naprej do kapele Sv. Auberta. Severna stran je lahko že pod vodo. Kadar pa je oseka, boste povsod po sipinah okrog mesta videli hoditi skupine turistov. Ti za varen pohod najamejo vodstvo, saj je živi pesek okrog mesta lahko nevaren.

Vzhodni obrambni stolp

Kapela Sv. Auberta

Parkirišče: 48.612146, -1.502968