Dobrač, 2166 m
Dobrač, 2166 m
Embedded Files
Dobrač z juga, iz Ziljske doline
Uvod
Uvod
Ime Dobrač naj bi izviralo iz stare slovenske besede dob, ki pomeni hrast. Avstrijci gori pravijo tudi Villacher Alpe, saj je njen vršni del ena sama razsežna planina. To je torej 17 km dolg in 6 km širok masiv, ki na vzhodu zaključuje Ziljske Alpe. Zaradi številnih možnosti za aktivnosti v naravi in zaradi lahkega dostopa je Dobrač zelo obiskana gora. V lepem dnevu imaš vtis, da prav vsi rinejo tja gor. Nekega decembra sva na primer na poti proti vrhu srečavala na stotine pohodnikov, smučarjev, odraslih in otrok s sanmi in brez njih, da, po široki, zasneženi, ponekod tudi malo ledeni poti je v breg svoje orodje porival celo gorski kolesar. Poleti bi bilo enako, takrat pa oživijo tudi prave gorske poti. Če je dovolj snega in so razmere dobre, je poleg lahkih turnih smukov v območju vrha proti severu mogoče narediti tudi nekaj lepih daljših, tudi bolj zahtevnih turnih smukov.
Ime Dobrač naj bi izviralo iz stare slovenske besede dob, ki pomeni hrast. Avstrijci gori pravijo tudi Villacher Alpe, saj je njen vršni del ena sama razsežna planina. To je torej 17 km dolg in 6 km širok masiv, ki na vzhodu zaključuje Ziljske Alpe. Zaradi številnih možnosti za aktivnosti v naravi in zaradi lahkega dostopa je Dobrač zelo obiskana gora. V lepem dnevu imaš vtis, da prav vsi rinejo tja gor. Nekega decembra sva na primer na poti proti vrhu srečavala na stotine pohodnikov, smučarjev, odraslih in otrok s sanmi in brez njih, da, po široki, zasneženi, ponekod tudi malo ledeni poti je v breg svoje orodje porival celo gorski kolesar. Poleti bi bilo enako, takrat pa oživijo tudi prave gorske poti. Če je dovolj snega in so razmere dobre, je poleg lahkih turnih smukov v območju vrha proti severu mogoče narediti tudi nekaj lepih daljših, tudi bolj zahtevnih turnih smukov.
Na Dobraču so se »moderni časi« začeli leta 1961, ko je bila pod vrh zgrajena široka cesta. V letu 1971 je sledila izgradnja radio in TV pretvornika za celotno Koroško. Kar 165 m visok stolp stoji tik pod vrhom. Dobrač je tudi pomembna točka za vremenarje. Meritve vremena so se na njem začele že daljnega leta 1876 (na spletu so vremenski podatki pod »Villacher Alm«). Na samem vrhu stojita tudi dve majhni cerkvici: Nemška in Slovenska cerkev.
Na Dobraču so se »moderni časi« začeli leta 1961, ko je bila pod vrh zgrajena široka cesta. V letu 1971 je sledila izgradnja radio in TV pretvornika za celotno Koroško. Kar 165 m visok stolp stoji tik pod vrhom. Dobrač je tudi pomembna točka za vremenarje. Meritve vremena so se na njem začele že daljnega leta 1876 (na spletu so vremenski podatki pod »Villacher Alm«). Na samem vrhu stojita tudi dve majhni cerkvici: Nemška in Slovenska cerkev.
Na vzhodu se pobočja Dobrača začnejo prav na obrobjih Beljaka. V bližini se v Dravo izliva Zilja. Vzhodna pobočja se dvigujejo položno. Tu je gora široka, nad gozdno mejo ima obliko planote. Najmočnejši vtis naredi južna stran Dobrača. Tam celoten masiv pada v dolino s strmimi, skalnatimi stenami. Leta 1348 se je ob potresu v dolino zrušil velikanski zemeljski podor, katerega rane so v ostenju Dobrača vidne še danes. Za prebivalce Ziljske doline je pomenil pravo katastrofo. Severna meja masiva Dobrača je dolina, v kateri je mestece Bad Bleiberg. V preteklosti je bilo to živahno rudarsko območje (kopali so svinec in cink), danes pa dolina živi pretežno od turizma. Tudi rudarski rovi so urejeni za množični turizem. Severna pobočja Dobrača so pokrita pretežno z gozdovi, v zahodnem delu pa so tudi skalnata. Eden od obeh potokov, ki izvirata v bližini Bad Bleiberga, teče proti zahodu okrog masiva Dobrača in tako tvori njegovo zahodno mejo. Zahodna pobočja masiva so tudi strma in deloma skalnata.
Na vzhodu se pobočja Dobrača začnejo prav na obrobjih Beljaka. V bližini se v Dravo izliva Zilja. Vzhodna pobočja se dvigujejo položno. Tu je gora široka, nad gozdno mejo ima obliko planote. Najmočnejši vtis naredi južna stran Dobrača. Tam celoten masiv pada v dolino s strmimi, skalnatimi stenami. Leta 1348 se je ob potresu v dolino zrušil velikanski zemeljski podor, katerega rane so v ostenju Dobrača vidne še danes. Za prebivalce Ziljske doline je pomenil pravo katastrofo. Severna meja masiva Dobrača je dolina, v kateri je mestece Bad Bleiberg. V preteklosti je bilo to živahno rudarsko območje (kopali so svinec in cink), danes pa dolina živi pretežno od turizma. Tudi rudarski rovi so urejeni za množični turizem. Severna pobočja Dobrača so pokrita pretežno z gozdovi, v zahodnem delu pa so tudi skalnata. Eden od obeh potokov, ki izvirata v bližini Bad Bleiberga, teče proti zahodu okrog masiva Dobrača in tako tvori njegovo zahodno mejo. Zahodna pobočja masiva so tudi strma in deloma skalnata.
Dobrač z juga, iz kraja Hohenthurn
Pogled z Dobrača na Julijce
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Glavni razlog obiska Dobrača bo verjetno uživanje v razsežnem razgledu. Čeprav že onkraj Karnijskih Alp in Karavank, Julijske Alpe od nikoder niso videti tako popolno in razločno. Tudi Karavanke vidimo v celoti, daleč na vzhodu izza njih gledajo najvišji vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp. Impresivna je proti vzhodu tudi široka dolina Drave, še posebej v jasnih dneh, ko lahko občudujemo lepa modra jezera v njej. Daleč na vzhodu so Lavanttalske Alpe in proti severovzhodu celotne Gurktalske Alpe. Od teh se onkraj doline Drave še posebno jasno vidi Nock skupina. Med Lavanttalskimi in Gurktalskimi Alpami vidimo skupino gora okrog Eisenerza, za Gurktalskimi Alpami pa nekaj najvišjih vrhov Nizkih Tur. Proti severu obzorje kar kipi od visokih gora. Tu so ostri vrhovi Visokih Tur. Najprej Radstadtske Ture (ki spadajo še k Nizkim Turam), nato skupina Ankogla s princeso Hochalmspitze, nato Goldberg skupina in naposled najvišji vrhovi okrog Grossglkocknerja. Lep je tudi pogled proti zahodu. Ta najprej sledi dolgemu grebenu Ziljskih Alp, še posebno jasno se vidijo prvi vrhovi okrog Belega jezera. Zadaj so Reisskofel in v daljavi Lienški Dolomiti. Od vznožja Dobrača se proti zahodu vleče sončna Ziljska dolina, vse dokler je ne stisnejo Lienški Dolomiti in Karnijske Alpe. Onkraj nje vidimo večino dolgega grebena Karnijskih Alp.
Glavni razlog obiska Dobrača bo verjetno uživanje v razsežnem razgledu. Čeprav že onkraj Karnijskih Alp in Karavank, Julijske Alpe od nikoder niso videti tako popolno in razločno. Tudi Karavanke vidimo v celoti, daleč na vzhodu izza njih gledajo najvišji vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp. Impresivna je proti vzhodu tudi široka dolina Drave, še posebej v jasnih dneh, ko lahko občudujemo lepa modra jezera v njej. Daleč na vzhodu so Lavanttalske Alpe in proti severovzhodu celotne Gurktalske Alpe. Od teh se onkraj doline Drave še posebno jasno vidi Nock skupina. Med Lavanttalskimi in Gurktalskimi Alpami vidimo skupino gora okrog Eisenerza, za Gurktalskimi Alpami pa nekaj najvišjih vrhov Nizkih Tur. Proti severu obzorje kar kipi od visokih gora. Tu so ostri vrhovi Visokih Tur. Najprej Radstadtske Ture (ki spadajo še k Nizkim Turam), nato skupina Ankogla s princeso Hochalmspitze, nato Goldberg skupina in naposled najvišji vrhovi okrog Grossglkocknerja. Lep je tudi pogled proti zahodu. Ta najprej sledi dolgemu grebenu Ziljskih Alp, še posebno jasno se vidijo prvi vrhovi okrog Belega jezera. Zadaj so Reisskofel in v daljavi Lienški Dolomiti. Od vznožja Dobrača se proti zahodu vleče sončna Ziljska dolina, vse dokler je ne stisnejo Lienški Dolomiti in Karnijske Alpe. Onkraj nje vidimo večino dolgega grebena Karnijskih Alp.
Slovenska cerkvica na vrhu, spodaj je Ziljska dolina
Zadnji del vzpona po cesti
Kaj početi tam gori?
Kaj početi tam gori?
Dobrač je v vseh letnih časih prvi vrsti gora pohodnikov. Na voljo so vam planinske ture z od 500 m do 1600 m višinske razlike, od najlažjih, z rokami v žepih, do strmih in tudi izpostavljenih poti.
Dobrač je v vseh letnih časih prvi vrsti gora pohodnikov. Na voljo so vam planinske ture z od 500 m do 1600 m višinske razlike, od najlažjih, z rokami v žepih, do strmih in tudi izpostavljenih poti.
Za športno plezanje je urejenih nekaj sten nad Lovsko potjo, pod vrhom Zehnernocka, torej ne daleč proč od zgornjega parkirišča. Stena je obrnjena na jug.
Za športno plezanje je urejenih nekaj sten nad Lovsko potjo, pod vrhom Zehnernocka, torej ne daleč proč od zgornjega parkirišča. Stena je obrnjena na jug.
Poleti in jeseni je Dobrač privlačen tudi za gorsko kolesarjenje. Tura iz Beljaka na vrh pomeni kar 1600 m vzpona in nato seveda prav toliko vožnje dol.
Poleti in jeseni je Dobrač privlačen tudi za gorsko kolesarjenje. Tura iz Beljaka na vrh pomeni kar 1600 m vzpona in nato seveda prav toliko vožnje dol.
Pozimi in spomladi je Dobrač pravi raj za smučanje. Iz kraja Heiligengeist do višine 1550 m je bilo nekoč urejeno celo smučišče z žičnico. Zaradi zaščite vodnih virov so vse naprave odstranili in danes je območje proglašeno za naravni park. Na celotnem tem pobočju in še vse gor do vrha so zelo lepi tereni za turno smuko. So dolgi in lahki. Spusti z vrha bolj direktno proti Bad Bleibergu pa so precej bolj strmi in zahtevni. Tam je možna turna smuka le v dobrih razmerah.
Pozimi in spomladi je Dobrač pravi raj za smučanje. Iz kraja Heiligengeist do višine 1550 m je bilo nekoč urejeno celo smučišče z žičnico. Zaradi zaščite vodnih virov so vse naprave odstranili in danes je območje proglašeno za naravni park. Na celotnem tem pobočju in še vse gor do vrha so zelo lepi tereni za turno smuko. So dolgi in lahki. Spusti z vrha bolj direktno proti Bad Bleibergu pa so precej bolj strmi in zahtevni. Tam je možna turna smuka le v dobrih razmerah.
Na Roßtratte, kjer je zgornje parkirišče panoramske ceste, so po vršni planoti običajno urejene lepe tekaške proge. Na tekaških smučeh se lahko odpraviš prav na vrh Dobrača, za spust so bolj strmi le zgornji predeli, nato pa peljemo dol po cesti. Ko je pozimi vreme dalj časa mrzlo in stabilno, je zgornjih 400 m poti urejenih tako, da lahko skoraj z vrha sankamo. Zelo zabavno za otroke!
Na Roßtratte, kjer je zgornje parkirišče panoramske ceste, so po vršni planoti običajno urejene lepe tekaške proge. Na tekaških smučeh se lahko odpraviš prav na vrh Dobrača, za spust so bolj strmi le zgornji predeli, nato pa peljemo dol po cesti. Ko je pozimi vreme dalj časa mrzlo in stabilno, je zgornjih 400 m poti urejenih tako, da lahko skoraj z vrha sankamo. Zelo zabavno za otroke!
Kaj pa v spodnjih predelih gore? Omenimo le toplice pri Beljaku (še iz časov Starih Rimljanov), ki danes dajejo 40 milijonov litrov tople vode na dan.
Kaj pa v spodnjih predelih gore? Omenimo le toplice pri Beljaku (še iz časov Starih Rimljanov), ki danes dajejo 40 milijonov litrov tople vode na dan.
Dostopi
Dostopi
Iz Villacha / Beljaka gre proti zahodu cesta v Bad Bleiberg. V tej dolini so izhodišča za pristope s severa (Heligengeist in Bad Bleiberg). Bad Bleiberg leži na razvodju, z dolino Zilje ga prav tako povezuje lokalna cesta. Tako lahko obkrožimo (na primer s kolesom) ves masiv Dobrača in se spustimo v Nötsch v Ziljski dolini. Izhodišča za pristope od zahoda so v dolini potoka, ki izpod Bad Bleiberga teče v Ziljo, na višini 776 m oziroma v vasici Hermsberg, 900 m, nad dolino. Z juga pridemo pod Dobrač skozi Arnoldstein, izhodišča za vzpone pa so na severnem bregu Zilje.
Iz Villacha / Beljaka gre proti zahodu cesta v Bad Bleiberg. V tej dolini so izhodišča za pristope s severa (Heligengeist in Bad Bleiberg). Bad Bleiberg leži na razvodju, z dolino Zilje ga prav tako povezuje lokalna cesta. Tako lahko obkrožimo (na primer s kolesom) ves masiv Dobrača in se spustimo v Nötsch v Ziljski dolini. Izhodišča za pristope od zahoda so v dolini potoka, ki izpod Bad Bleiberga teče v Ziljo, na višini 776 m oziroma v vasici Hermsberg, 900 m, nad dolino. Z juga pridemo pod Dobrač skozi Arnoldstein, izhodišča za vzpone pa so na severnem bregu Zilje.
In slednjič je tu še panoramska cesta, ki gre iz Beljaka na planoto Dobrača. Zgornje parkirišče je nekako na višini 1700 m. Poleti je treba plačati cestnino, pozimi pa je vožnja po cesti zastonj.
In slednjič je tu še panoramska cesta, ki gre iz Beljaka na planoto Dobrača. Zgornje parkirišče je nekako na višini 1700 m. Poleti je treba plačati cestnino, pozimi pa je vožnja po cesti zastonj.
Planinske koče
Planinske koče
Na Dobraču sicer uradnih planinskih koč ni (in tudi niso potrebne), je pa precej privatnih koč in restavracij. Te so zlasti na vršni planoti Roßtratte/Trate: Ludwig-Walter-Haus, 2143 m, Knappenhütte, 1700 m, Aichingerhütte, 1650 m.
Na Dobraču sicer uradnih planinskih koč ni (in tudi niso potrebne), je pa precej privatnih koč in restavracij. Te so zlasti na vršni planoti Roßtratte/Trate: Ludwig-Walter-Haus, 2143 m, Knappenhütte, 1700 m, Aichingerhütte, 1650 m.
- Dobrač z juga.
Veliki podor
Januarja 1348 je močan potres z epicentrom v Furlaniji (ocenjen na 6,5 stopnjo po Richterju) povzročil velik podor Dobračevih južnih pobočij. Velikanske, na tisoče ton težke skalne mase, pomešane s snegom, so menda zasule 17 vasi v dolini Zilje. Sledi podora so vidne še danes kot osupljiva Rote Wand (Rdeča stena). V dolini se dve vasi še danes imenujeta Schütt (grušč). Ker je bilo podorov več, je celotno področje danes veliko 24 kvadratnih kilometrov in masa grušča je ponekod debela do 30 metrov. Tudi to območje je zaradi svoje posebnosti danes zaščiteno kot del projekta Natura 2000.
Page updated
Google Sites
Report abuse