Polarnost topil in zdravilnih učinkovin
Preden opišem postopke, ki iz rastlin izvlečejo zdravilne snovi, na tej strani opisujem še pomemben koncept, ki pojasnjuje, kako se v različna sredstva zdravilne snovi izločajo. Imenuje se polarnost. Sredstva, katerih bom nekaj opisal, vsi poznamo. Pri čaju je to voda, pri oljnem maceratu olje, lahko uporabimo alkohol, kis, glicerin, med itd. Naslednji diagram vse snovi razvršča na skali polarnosti, na kateri se vrednosti gibljejo med 0 (olje) in 100 (voda). To je torej ena plat medalje. Druga pa je klasifikacija vseh zdravilnih snovi, ki jih v rastlinah najdemo. To si boste pa morali na spletu sami ogledati. Najlažje tako, da prosite umetno inteligenco: "Give me the classification of healing plant compounds"!
Polarnosti različnih sredstev za izločanje učinkovin iz rastlin so torej na zgornjem diagramu. A tudi učinkovine imajo različne polarnosti (pravzaprav spektre polarnosti). Sredstva podobnih polarnosti najbolje izločajo učinkovine podobnih polarnosti (podobno raztaplja podobno). V vodi se dobro raztapljajo hidrofilne snovi, v olju pa lipofilne.
Če sta olje in voda na obeh skrajnostih skale polarnosti, pa je alkohol nekje vmes. Polarnost etanola se giblje med 100 (0% alkohol = voda) in 65 (100% alkohol). Različno močni alkoholi so primerni za učinkovine različnih polarnosti – 90% alkohol, ki ga je mogoče kupiti, ni vedno najboljši, za nekatere snovi (bolj hidrofilne) je 40% alkohol lahko bolj primeren!
Drugi dejavniki so še: temperatura, čas namakanja, površina kontakta (če je rastlina zdrobljena), aktivnost (pretresanje, mešanje), pritisk, deli rastline (npr. cvet nasproti korenini).
Primer: Polarnost substanc in ognjič (Calendula officinalis) Vir: grok
• Glavne zdravilne snovi ognjiča so: Triterpenoidi/estri (delujejo protivnetno, celijo rane), flavonoidi (antioksidanti, delujejo protivnetno), karotenoidi (antioksidanti, so barvilo), polisaharidi (so pomirjujoči/sluzasti), saponini, fenolne kisline in smole.
• Polarnost je pomembna: Nepolarna topila (olja) dajejo prednost lipofilnim aktivnim snovem; visoko-procentni etanol (npr. 95%) daje prednost smolam; mešanice alkohola in vode (manj močni alkoholi) dajejo prednost polarnim, na primer, alkohol srednjega razreda (40%–70 %) ponuja najboljše splošno ravnovesje za številne uporabe. Uporaben pa je tudi ognjičev čaj.
• Praktični rezultati: Olja so za topična mazila (za lokalno nanašanje na kožo); tinkture z visoko vsebnostjo alkohola so za koncentrirane smole; manj alkohola/voda za nežnejše, bolj polarne izvlečke. Učinkovitost ekstrakcije je odvisna tudi od časa/trajanja namakanja, temperature in delov rastline (cvetovi, zlasti celi, glavice). V tem tičijo odgovori na vprašanje katere ognjičeve pripravke delati.
V olju se v prvi vrsti izločijo lipofilne (v maščobah topne) snovi: smole, triterpenoidni estri (ki so ključni za protivnetne in celilne učinke), karotenoidi (npr. lutein, drugi pigmenti), nekatere sestavine eteričnih olj in maščobne kisline. Te prispevajo k lokalnim pomirjujočim, protivnetnim in zdravilnim lastnostim ognjiča v mazilih in oljih. Olje odlično izvleče smolnato snov iz cvetnih glavic (zlasti zelenih ovojnic), ki so lepljive in bogate z zdravilnimi spojinami. Tudi karotenoidi so zelo lipofilni in se dobro izločijo v olja.
V 95 % alkohol se izloči širok razpon snovi, v katerem prednjačijo smole, lipofilne spojine in številni flavonoidi. Učinkovito izvleče več smolnatih, lepljivih zdravilnih snovi (protivnetnih triterpenoidov in sorodnih spojin), skupaj z nekaterimi karotenoidi in frakcijami eteričnih olj. Nastala tinktura je pogosto temnejša, bolj oljnata in močnejša za določene lokalne ali notranje uporabe. Močnejši alkoholi so tudi odlični pri razgradnji celičnih sten.
70 % alkohol: Je uravnoteženo topilo, ki učinkovito ekstrahira tako hidrofilne kot lipofilne spojine – v njem dobimo dober izkoristek flavonoidov, nekaterih triterpenoidov in smol, fenolnih kislin in drugih bioaktivnih snovi. To je pogosta jakost tinktur in zagotavlja vsestranski ekstrakt.
40 % alkohol (ali podobni nižji odstotki, npr. pri sadjevcu, tropinovcu, vodki): Ekstrahira več vodotopnih, polarnih spojin (flavonoidov, fenolnih kislin, nekaterih polisaharidov/sluzi), skupaj z zmernimi količinami smol in drugih aktivnih snovi. Skupno izvleče manj smole kot alkohol z večjo vsebnostjo alkohola, zaradi česar v tropinah (rastlinskem materialu) ostane več barve in nastane tinktura z močnejšimi vodotopnimi antioksidativnimi in flavonoidnimi profili, vendar manj oljne/smolaste frakcije.
Voda (ognjičev poparek/čaj): Predvsem ekstrahira polarne, vodotopne spojine, kot so flavonoidi (npr. derivati kvercetina), fenolne kisline, polisaharidi/sluzi (delujejo pomirjujoče) in nekateri saponini. Manj učinkovit je za smole, triterpenoidne estre, karotenoide in eterična olja, zato daje blažji ekstrakt, osredotočen na pomirjujoče in antioksidativne učinke (npr. za čaje ali obkladke). Karotenoidi ostanejo večinoma v tropinah.
Najbolj znan pripravek iz zdravilnega ognjiča je ognjičeva krema. V olju 4-6 tednov namakamo razrezane cvetne glavice, če želimo še močnejši oljni macerat, izvedemo dvojno maceracijo. Potem v olje vmešamo (ob segrevanju) čebelji vosek, da dobimo bolj čvrsto mazilo. Lahko dodamo še nekaj kapljic kakšnega eteričnega olja (za aromo, dodatne zdravilne učinke) in nekaj kapljic E vitamina (za boljšo obstojnost).
Tinkture so manj v rabi (ker pri čiščenju ran alkohol peče in poškoduje kožo). Je pa tinktura s 95% alkoholom zelo učinkovita (tudi za spiranje ust in grla, proti glivicam, za vsakršno zunanjo uporabo.). Ker ognjič zelo dobro čisti limfo, je v obliki čajev, pa tudi tinktur) uporaben tudi notranje. Tudi za blago izpiranje kože so prevretki in poparki zelo blagodejni. Konec koncev pa lahko na rane dajemo tudi sveže, zmečkane cvetove (lahko jih celo uživamo).