Severno od Košute
Severno od Košute
Embedded Files
Pomembnejše vrhove v skupini Košute smo opisali, ostalo pa nam je še nekaj pohodnih ciljev na razmeroma velikem območju severno od glavnega grebena. Seveda je tudi na južni strani še kakšen kraj, ki mu lahko namenimo obisk, a planine smo večinoma omenili pri pristopih na vrhove, nižji hribi nad Tržiško Bistrico pa so poraščeni z gozdom in za planince manj zanimivi.
Pomembnejše vrhove v skupini Košute smo opisali, ostalo pa nam je še nekaj pohodnih ciljev na razmeroma velikem območju severno od glavnega grebena. Seveda je tudi na južni strani še kakšen kraj, ki mu lahko namenimo obisk, a planine smo večinoma omenili pri pristopih na vrhove, nižji hribi nad Tržiško Bistrico pa so poraščeni z gozdom in za planince manj zanimivi.
Od Košutice se proti severu, v Zvrhnji kot, spuščata dolini Ribnice in Majerjev graben Nižje je nad njima nekaj kmetij, nekaj je geoloških zanimivosti in že smo pri gostilni Male, kjer se v Ribnico izteče Hajnžev graben. Cesta gre čez njegova Z pobočja, prevozna je skoraj vedno to Gornika, nato se spusti še 100 m proti J, čisto pod Košuto, do nekdanje Hajnževe kmetije. Po dolini pa gre pot, opisana v turi št. 55.
Od Košutice se proti severu, v Zvrhnji kot, spuščata dolini Ribnice in Majerjev graben Nižje je nad njima nekaj kmetij, nekaj je geoloških zanimivosti in že smo pri gostilni Male, kjer se v Ribnico izteče Hajnžev graben. Cesta gre čez njegova Z pobočja, prevozna je skoraj vedno to Gornika, nato se spusti še 100 m proti J, čisto pod Košuto, do nekdanje Hajnževe kmetije. Po dolini pa gre pot, opisana v turi št. 55.
Na severni stran vode izpod Košute odtekajo v Bajdiše in naprej v Borovlje. Od sotočja potokov na 590 m se proti JV in nato V glavna dolina dvigne v čudovito, blago nagnjeno teraso, kjer je središče zaselkov Sele. To so Sele-Cerkev, od koder gredo gorske poti na vse strani. Ena cesta gre proti zahodu, okrog grebena v Sele-Srednji kot. Tam se obrne proti jugu in konča v zaselku Škrbina, tudi izhodišču za planinske ture. Razen čez Košuto, se čez sedlo Pišenca proti vzhodu pride do Koče pod Košuto. Nižji vrhovi tam v bližini pa so še vedno poraščeni. Iz kraja Sele-Cerkev gre proti jugu več poti, predvsem pa plačljiva cesta do Koče pod Košuto. Ta je planinsko središče na severni strani Košute.
Na severni stran vode izpod Košute odtekajo v Bajdiše in naprej v Borovlje. Od sotočja potokov na 590 m se proti JV in nato V glavna dolina dvigne v čudovito, blago nagnjeno teraso, kjer je središče zaselkov Sele. To so Sele-Cerkev, od koder gredo gorske poti na vse strani. Ena cesta gre proti zahodu, okrog grebena v Sele-Srednji kot. Tam se obrne proti jugu in konča v zaselku Škrbina, tudi izhodišču za planinske ture. Razen čez Košuto, se čez sedlo Pišenca proti vzhodu pride do Koče pod Košuto. Nižji vrhovi tam v bližini pa so še vedno poraščeni. Iz kraja Sele-Cerkev gre proti jugu več poti, predvsem pa plačljiva cesta do Koče pod Košuto. Ta je planinsko središče na severni strani Košute.
Vzhodno od Koče pod Košuto je poleg glavnih vrhov za pohodnike že tudi zanimivih nekaj nižjih ciljev. Malo nižje je opisana Grosova / Kobovnikova planina, glavna markirana pot pa gre čez sedlo Mejnik. Severno od tega je vrh z istim imenom, 1517 m, ki je sicer tudi poraščen z gozdom, a na kratkem pristopu nanj s sedla se odpre nekaj lepih pogledov. Od koče do vrha pa je le 40 min vzpona. Še naprej proti vzhodu gre glavna markirana pot tik pod ostenjem Košute. Zanimiva je škrbina Vilce / Welzescharte, 1750 m, nad katero je spet vršič z istim imenom in višino 1799 m. Smo tik pod Košutnikovim turnom, katerega ostenja od tam lahko zelo lepo pregledamo.
Vzhodno od Koče pod Košuto je poleg glavnih vrhov za pohodnike že tudi zanimivih nekaj nižjih ciljev. Malo nižje je opisana Grosova / Kobovnikova planina, glavna markirana pot pa gre čez sedlo Mejnik. Severno od tega je vrh z istim imenom, 1517 m, ki je sicer tudi poraščen z gozdom, a na kratkem pristopu nanj s sedla se odpre nekaj lepih pogledov. Od koče do vrha pa je le 40 min vzpona. Še naprej proti vzhodu gre glavna markirana pot tik pod ostenjem Košute. Zanimiva je škrbina Vilce / Welzescharte, 1750 m, nad katero je spet vršič z istim imenom in višino 1799 m. Smo tik pod Košutnikovim turnom, katerega ostenja od tam lahko zelo lepo pregledamo.
Iz kraja Sele-Cerkev gre proti vzhodu glavna cesta čez prelaz Šajda v Železno Kaplo. Ko pride do potoka Borovnica / Freibach, ki se tam prebije skozi Karavanke proti severu, pripeljemo do znane gostilne Trkelj, 864 m. Če nam je ta kot izhodišče za turo prenizko, ali preveč oddaljena od ciljev, lahko po ozki cestici zapeljemo proti jugu v dolino Borovnice, do parkirišča na 926 m. Naprej po dolini gre markirana pot na sedlo Mejnik, uporabna za daljše pohodne ture..
Iz kraja Sele-Cerkev gre proti vzhodu glavna cesta čez prelaz Šajda v Železno Kaplo. Ko pride do potoka Borovnica / Freibach, ki se tam prebije skozi Karavanke proti severu, pripeljemo do znane gostilne Trkelj, 864 m. Če nam je ta kot izhodišče za turo prenizko, ali preveč oddaljena od ciljev, lahko po ozki cestici zapeljemo proti jugu v dolino Borovnice, do parkirišča na 926 m. Naprej po dolini gre markirana pot na sedlo Mejnik, uporabna za daljše pohodne ture..
Hajnževa kmetija s tipicno koroško pleteno ograjo
55. Vodna učna pot Hajnžev graben, T2, O , 3 h (krožna tura)
55. Vodna učna pot Hajnžev graben, T2, O , 3 h (krožna tura)
Pot skozi Hajnžev graben je bila zgrajena že v začetku 19. st., pa jo je nato narava uničila in šele od leta 1998 naprej je spet odprta. Domačinom je bila moč vode vedno pomembna, saj so se poleg z lovom, gozdarjenjem, rejo živine in poljedelstvom ukvarjali tudi z oglarstvom, na potoku pa je bilo tudi kar 22 žag in mlinov. Kljub temu pot ni nič posebnega. Potok in soteska nista nekaj izrednega, od žag in mlinov v glavnem obiščemo samo Gornikov mlin, ki pa ni več v izvirni obliki, pač pa za namene učne poti povsem obnovljen. Še najlepše so mogočne kmetije in pogled na ostenje Košute.
Pot skozi Hajnžev graben je bila zgrajena že v začetku 19. st., pa jo je nato narava uničila in šele od leta 1998 naprej je spet odprta. Domačinom je bila moč vode vedno pomembna, saj so se poleg z lovom, gozdarjenjem, rejo živine in poljedelstvom ukvarjali tudi z oglarstvom, na potoku pa je bilo tudi kar 22 žag in mlinov. Kljub temu pot ni nič posebnega. Potok in soteska nista nekaj izrednega, od žag in mlinov v glavnem obiščemo samo Gornikov mlin, ki pa ni več v izvirni obliki, pač pa za namene učne poti povsem obnovljen. Še najlepše so mogočne kmetije in pogled na ostenje Košute.
Pot se začne pri Maleju, 670 m, na cesti v Zvrhnji kot. Ob živahni vodi gremo nato gor do Gornikovega mlina in še malo naprej skozi gozd in čez melišče do mogočne Hajnževe kmetije, 990 m. Od tam jo po cesti uberemo nazaj proti severu, najprej do Gornikove kmetije, 1100 m, nato pa se cesta zložno spušča do Mlečnika, kjer skrenemo desno in se skozi gozd spet spustimo na izhodišče.
Pot se začne pri Maleju, 670 m, na cesti v Zvrhnji kot. Ob živahni vodi gremo nato gor do Gornikovega mlina in še malo naprej skozi gozd in čez melišče do mogočne Hajnževe kmetije, 990 m. Od tam jo po cesti uberemo nazaj proti severu, najprej do Gornikove kmetije, 1100 m, nato pa se cesta zložno spušča do Mlečnika, kjer skrenemo desno in se skozi gozd spet spustimo na izhodišče.
Pri kmetiji Gornik
56. Smuk s sedla nad Kobovnikovo planino, L
56. Smuk s sedla nad Kobovnikovo planino, L
To v resnici ni pravi turni smuk, naši severni sosedi ga najbrž omenjajo zato, da ima bližnja Koča pod Košuto na programu še eno aktivnost na prostem več. Sicer pa je to le kratek, lahek sprehod v hribih severno od grebena Košute. Začetek je na cesti, slabih 100 m pod kočo, na 1195 m. Tam je odcep kolovoza, ki nas proti S-SV kar hitro pripelje na planino, kjer zavijemo desno in se čez travnike proti JV povzpnemo do sedla nad planino. 1421 m. Smučamo po smeri pristopa.
To v resnici ni pravi turni smuk, naši severni sosedi ga najbrž omenjajo zato, da ima bližnja Koča pod Košuto na programu še eno aktivnost na prostem več. Sicer pa je to le kratek, lahek sprehod v hribih severno od grebena Košute. Začetek je na cesti, slabih 100 m pod kočo, na 1195 m. Tam je odcep kolovoza, ki nas proti S-SV kar hitro pripelje na planino, kjer zavijemo desno in se čez travnike proti JV povzpnemo do sedla nad planino. 1421 m. Smučamo po smeri pristopa.
Page updated
Google Sites
Report abuse