Skupina Storžiča > Kriška gora in Tolsti vrh
Kriška gora, 1487 m in Tolsti vrh, 1715 m
Kriška gora, 1487 m in Tolsti vrh, 1715 m
Širni razgled s Tolstega vrha
Uvod
Uvod
Kriška gora, s severne strani imenovana tudi Kokovnica, je razgleden greben, ki se vleče od Tržiča proti Storžiču. V tem gledališču imamo sedež v prvi vrsti – celotna Gorenjska ravan leži pod nami. Nekoč, ko so tam gori še kosili in ko so bile zime še hude, je bila Kriška gora še bolj travnata, danes pa drevje in grmičje sega že prav do vrha grebena. Vseeno je odprtih, travnatih pobočij še veliko in na njih lahko občudujemo tudi bogato floro. Na južni strani na značilni terasi leži vasica Gozd, ki je tudi najbolj priljubljeno izhodišče. Na severni strani se pobočja strmo spuščajo proti Lomu. Od tam gredo na greben samo strmi, nemarkirani lovski prehodi.
Kriška gora, s severne strani imenovana tudi Kokovnica, je razgleden greben, ki se vleče od Tržiča proti Storžiču. V tem gledališču imamo sedež v prvi vrsti – celotna Gorenjska ravan leži pod nami. Nekoč, ko so tam gori še kosili in ko so bile zime še hude, je bila Kriška gora še bolj travnata, danes pa drevje in grmičje sega že prav do vrha grebena. Vseeno je odprtih, travnatih pobočij še veliko in na njih lahko občudujemo tudi bogato floro. Na južni strani na značilni terasi leži vasica Gozd, ki je tudi najbolj priljubljeno izhodišče. Na severni strani se pobočja strmo spuščajo proti Lomu. Od tam gredo na greben samo strmi, nemarkirani lovski prehodi.
Tako Kriška gora, kot tudi sosednji Tolsti vrh (imenovan tudi Zaloška gora) sta izrazito pohodniški gori. Pečine, kolikor jih je, niso dovolj kompaktne in strme, da bi bile privlačne za plezanje, za smučanje pa so pobočja precej zaraščena. Kriška gora je tudi zelo priljubljeno vzletišče za jadralne padalce, v nižjih predelih grebena pa so kar lepe možnosti za kolesarjenje. Pozimi je pod Domom pod Storžičem urejena sankaška proga.
Tako Kriška gora, kot tudi sosednji Tolsti vrh (imenovan tudi Zaloška gora) sta izrazito pohodniški gori. Pečine, kolikor jih je, niso dovolj kompaktne in strme, da bi bile privlačne za plezanje, za smučanje pa so pobočja precej zaraščena. Kriška gora je tudi zelo priljubljeno vzletišče za jadralne padalce, v nižjih predelih grebena pa so kar lepe možnosti za kolesarjenje. Pozimi je pod Domom pod Storžičem urejena sankaška proga.
Vsebina poglavja - ture
Vsebina poglavja - ture
1. Kriška gora iz Tržiča 👈︎
2. Vzponi iz Lomske doline 👈︎
3. Gozd in dostopi do vasi 👈︎
4. Vzponi iz vasi Gozd 👈︎
5. Velika in Mala Poljana 👈︎
1. Kriška gora iz Tržiča 👈︎
2. Vzponi iz Lomske doline 👈︎
3. Gozd in dostopi do vasi 👈︎
4. Vzponi iz vasi Gozd 👈︎
5. Velika in Mala Poljana 👈︎
Sv. Nikolaj (foto: Jasmina Pogačnik)
Geografski oris
Geografski oris
Na zahodu se greben (in s tem celotna ožja skupina Storžiča) začne nad dolino Tržiške Bistrice. V spodnjem delu so pobočja grebena gozdnata, deloma pa tudi skalnata, v zgornjem delu pa že vidimo značilna travnata pobočja. Severna pobočja grebena so bolj strma, deloma skalnata in do vrha poraščena z gozdom.
Na zahodu se greben (in s tem celotna ožja skupina Storžiča) začne nad dolino Tržiške Bistrice. V spodnjem delu so pobočja grebena gozdnata, deloma pa tudi skalnata, v zgornjem delu pa že vidimo značilna travnata pobočja. Severna pobočja grebena so bolj strma, deloma skalnata in do vrha poraščena z gozdom.
Nad Tržičem sta v grebenu dve značilni točki: Mala Mizica, 766 m, in Velika Mizica, 976 m. Obe nudita nekaj razgleda. Še naprej proti vzhodu travnati greben doseže višino 1473 m, kjer na vrhu Kriške gore stoji koča.
Nad Tržičem sta v grebenu dve značilni točki: Mala Mizica, 766 m, in Velika Mizica, 976 m. Obe nudita nekaj razgleda. Še naprej proti vzhodu travnati greben doseže višino 1473 m, kjer na vrhu Kriške gore stoji koča.
Veličasten pogled s Kriške gore čez Gorenjsko ravan proti Ljubljani
Greben naprej proti vzhodu se še naprej blago dviguje. V njem je škrbina in nad njo vrh, z imenom Vrata, 1590 m. Obetajoče ime, a prehod tam čez je zelo redko v rabi. Še naprej greben postane bolj skalnat, kmalu sledi predvrh, nato pa sam Tolsti vrh, 1715 m. Z njega se proti jugu spušča dokaj skalnat, tudi kar strm stranski greben. Njegov skalnati srednji del ima ime Stajnar. Glavni greben Storžičeve skupine pa se s Tolstega vrha nadaljuje proti vzhodu-severovzhodu. Tudi ta se strmo spusti – na izrazito sedlo Mala Poljana.
Greben naprej proti vzhodu se še naprej blago dviguje. V njem je škrbina in nad njo vrh, z imenom Vrata, 1590 m. Obetajoče ime, a prehod tam čez je zelo redko v rabi. Še naprej greben postane bolj skalnat, kmalu sledi predvrh, nato pa sam Tolsti vrh, 1715 m. Z njega se proti jugu spušča dokaj skalnat, tudi kar strm stranski greben. Njegov skalnati srednji del ima ime Stajnar. Glavni greben Storžičeve skupine pa se s Tolstega vrha nadaljuje proti vzhodu-severovzhodu. Tudi ta se strmo spusti – na izrazito sedlo Mala Poljana.
Vzhodno od Tolstega vrha imamo dve izraziti sedli, južno pod njima pa dve planini. To sta Mala Poljana, 1327 m, in Velika Poljana, 1410 m. Na obeh stojita koči, na Mali lovska, na Veliki pa pastirska koča. Ti dve sedli torej delita greben Tolstega vrha od ožjega masiva Storžiča. Med obema sedloma se dviguje do vrha poraščen vršič, imenovan Grebenc, 1479 m. Le z njegovih vršnih skal je nekaj razgleda na okolico.
Vzhodno od Tolstega vrha imamo dve izraziti sedli, južno pod njima pa dve planini. To sta Mala Poljana, 1327 m, in Velika Poljana, 1410 m. Na obeh stojita koči, na Mali lovska, na Veliki pa pastirska koča. Ti dve sedli torej delita greben Tolstega vrha od ožjega masiva Storžiča. Med obema sedloma se dviguje do vrha poraščen vršič, imenovan Grebenc, 1479 m. Le z njegovih vršnih skal je nekaj razgleda na okolico.
Toponimi na južni strani so v glavnem povezani s senožetmi, na severni strani pa imamo na zahodu najprej strmo gozdnato pobočje, ki ga režejo stranski grebeni, nato skalnato območje, v katerem sta izrazita Veliki turn in Mali turn, na vzhodu pa v strmih grapah prav z grebena padajo jeziki grušča: Plaz pod Vrati, Široki plaz, Ozki / Krivi plaz in Zadnji plaz.
Toponimi na južni strani so v glavnem povezani s senožetmi, na severni strani pa imamo na zahodu najprej strmo gozdnato pobočje, ki ga režejo stranski grebeni, nato skalnato območje, v katerem sta izrazita Veliki turn in Mali turn, na vzhodu pa v strmih grapah prav z grebena padajo jeziki grušča: Plaz pod Vrati, Široki plaz, Ozki / Krivi plaz in Zadnji plaz.
Razgled z vrhov
Razgled z vrhov
S Tolstega vrha in tudi s Kriške gore imamo izreden razgled proti jugu, čez Gorenjsko in proti jugovzhodu čez osrednjo Slovenijo. V smeri zahoda lepo vidimo Julijske Alpe s Triglavom. Zahodna in severna obzorja so tudi zanimiva, tam vidimo številne vrhove Karavank – najbližje sta skupini Stola in Košute. Zelo privlačen pa je tudi pogled na bližnji Storžič, ki se dviguje v grebenu vzhodno od nas.
S Tolstega vrha in tudi s Kriške gore imamo izreden razgled proti jugu, čez Gorenjsko in proti jugovzhodu čez osrednjo Slovenijo. V smeri zahoda lepo vidimo Julijske Alpe s Triglavom. Zahodna in severna obzorja so tudi zanimiva, tam vidimo številne vrhove Karavank – najbližje sta skupini Stola in Košute. Zelo privlačen pa je tudi pogled na bližnji Storžič, ki se dviguje v grebenu vzhodno od nas.
Dostopi
Dostopi
Na greben lahko pridemo domala iz vseh strani. Najpomembnejša izhodišča, dostopna z avtom, pa so:
Na greben lahko pridemo domala iz vseh strani. Najpomembnejša izhodišča, dostopna z avtom, pa so:
• Dom pod Storžičem, 1121 m. Stoji nad koncem Lomske doline.
• Lom, 696 m, Grahovše, 800 m, pri kamnolomu. Za morebitne dostope na greben s severa.
• Tržič, 500 m. Parkiramo pri Sv. Jožefu, 577 m.
• Gozd, 890 m. Na teraso južno od grebena pripelje cesta, pa tudi označene poti iz: Križ, Golnika, Zaloga (oziroma Svarij).
• Zalog, 535 m. Za vzpon čez Malo Poljano. Iz vasi lahko po gozdni cesti peljemo še do višine 635 m.
• Nad Povljami, 730 m. Za Malo in Veliko Poljano.
• Dom pod Storžičem, 1121 m. Stoji nad koncem Lomske doline.
• Lom, 696 m, Grahovše, 800 m, pri kamnolomu. Za morebitne dostope na greben s severa.
• Tržič, 500 m. Parkiramo pri Sv. Jožefu, 577 m.
• Gozd, 890 m. Na teraso južno od grebena pripelje cesta, pa tudi označene poti iz: Križ, Golnika, Zaloga (oziroma Svarij).
• Zalog, 535 m. Za vzpon čez Malo Poljano. Iz vasi lahko po gozdni cesti peljemo še do višine 635 m.
• Nad Povljami, 730 m. Za Malo in Veliko Poljano.
Planinske koče
Planinske koče
• Dom pod Storžičem, 1121 m. Dostopen z avtom.
• Zavetišče v Gozdu, 897 m. Dostopno z avtom.
• Koča na Kriški gori, 1471 m. Dostopna v 1 h 15 min.
• Koča na Mali Poljani, 1327 m. Dostopna v 45 min.
• Koča na Veliki Poljani, 1410 m. Dostopna v 1 h.
• Dom pod Storžičem, 1121 m. Dostopen z avtom.
• Zavetišče v Gozdu, 897 m. Dostopno z avtom.
• Koča na Kriški gori, 1471 m. Dostopna v 1 h 15 min.
• Koča na Mali Poljani, 1327 m. Dostopna v 45 min.
• Koča na Veliki Poljani, 1410 m. Dostopna v 1 h.
Omenjene koče so bodisi uradne planinske, ali pa privatne koče. Kot je navada v še nekaterih drugih kočah v bližini, imata tudi Koča na Kriški gori in Koča na Veliki Poljani svoja kluba ljubiteljev. Obiski koč se skrbno beležijo in tako poteka svojevrstno tekmovanje.
Omenjene koče so bodisi uradne planinske, ali pa privatne koče. Kot je navada v še nekaterih drugih kočah v bližini, imata tudi Koča na Kriški gori in Koča na Veliki Poljani svoja kluba ljubiteljev. Obiski koč se skrbno beležijo in tako poteka svojevrstno tekmovanje.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Tolsti vrh in Kriško goro se lahko podamo domala v katerem koli letnem času. Nekateri deli poti na Tolsti vrh so strmi in v trdi zimi zahtevajo ustrezno opremo. Kadar grozijo plazovi ali če so pobočja poledenela, je priporočljiv samo pristop s Kriške gore.
Na Tolsti vrh in Kriško goro se lahko podamo domala v katerem koli letnem času. Nekateri deli poti na Tolsti vrh so strmi in v trdi zimi zahtevajo ustrezno opremo. Kadar grozijo plazovi ali če so pobočja poledenela, je priporočljiv samo pristop s Kriške gore.
Drugo je pa vprašanje smučanja. Južne strmali v dobrih razmerah omogočajo smučanje, so pa nevarne za plazove in se tudi prav dobro ne iztečejo. Zato s Kriške gore in Tolstega vrha smučajo le redki. Podobno je z grapami, ki padajo na sever (strmine, zaraščenost).
Drugo je pa vprašanje smučanja. Južne strmali v dobrih razmerah omogočajo smučanje, so pa nevarne za plazove in se tudi prav dobro ne iztečejo. Zato s Kriške gore in Tolstega vrha smučajo le redki. Podobno je z grapami, ki padajo na sever (strmine, zaraščenost).
Ob vznožju
Ob vznožju
Čeprav smo osredotočeni na gore, si tu vseeno oglejmo še nekaj naravnih zanimivosti ob njihovem vznožju.
Čeprav smo osredotočeni na gore, si tu vseeno oglejmo še nekaj naravnih zanimivosti ob njihovem vznožju.