Cima Presanella, 3556 m
Cima Presanella, 3556 m
Paradna slika Presanelle s severa
Uvod
Uvod
Adamello-Presanella je najjužnejša skupina Vzhodnih Alp, ki je dovolj visoka, da jo še prekrivajo veliki ledeniki. Mogočno gorovje iz granita nudi številne možnosti za visokogorske ture, pa tudi za izlete po nižjih gorah in za druge dejavnosti na prostem.
Adamello-Presanella je najjužnejša skupina Vzhodnih Alp, ki je dovolj visoka, da jo še prekrivajo veliki ledeniki. Mogočno gorovje iz granita nudi številne možnosti za visokogorske ture, pa tudi za izlete po nižjih gorah in za druge dejavnosti na prostem.
Tudi Presanella, s 3558 m najvišji vrh skupine, je zelo lepa gora. Njena 650 m visoka severna stena je večino leta vsa v ledu in snegu, krasi jo tudi viseči ledenik. Tudi najlažja smer čeznjo ima naklonino 55 stopinj. Vzhodna stena je poleti povsem kopna in torej skalnata, divja, prav tako visoka okrog 500 m. Tudi čeznjo ni lahke poti. Proti jugu se spuščajo bolj položna pobočja, daleč v poletje pokrita s snežišči, nekoliko zahodneje pa dolgo globel zapolnjuje ledenik Nardis. Proti zahodu pa se vleče glavni greben na Cimo Vermiglio, in naprej čez ledeniško sedlo Freshfield proti Adamellu.
Tudi Presanella, s 3558 m najvišji vrh skupine, je zelo lepa gora. Njena 650 m visoka severna stena je večino leta vsa v ledu in snegu, krasi jo tudi viseči ledenik. Tudi najlažja smer čeznjo ima naklonino 55 stopinj. Vzhodna stena je poleti povsem kopna in torej skalnata, divja, prav tako visoka okrog 500 m. Tudi čeznjo ni lahke poti. Proti jugu se spuščajo bolj položna pobočja, daleč v poletje pokrita s snežišči, nekoliko zahodneje pa dolgo globel zapolnjuje ledenik Nardis. Proti zahodu pa se vleče glavni greben na Cimo Vermiglio, in naprej čez ledeniško sedlo Freshfield proti Adamellu.
Po poti z juga je Presanella lahko dosegljiva. A višinska razlika je zelo velika – več kot 2600 m. Še dve drugi smeri sta pojmovani kot normalna pristopa: s severa na sedlo Freshfield in po zahodnih pobočjih na vrh ter jugovzhodni greben. Severni pristop zahteva previdnost zaradi ledeniških razpok, sicer pa ni posebno težak in je spomladi tudi priljubljena, čeprav ne ravno lahka smučarska tura. Jugovzhodni greben pa tudi ni težak, če le ne bi bilo zoprne škrbine tik pod vrhom, ki zahteva nekaj plezanja II. stopnje zahtevnosti.
Po poti z juga je Presanella lahko dosegljiva. A višinska razlika je zelo velika – več kot 2600 m. Še dve drugi smeri sta pojmovani kot normalna pristopa: s severa na sedlo Freshfield in po zahodnih pobočjih na vrh ter jugovzhodni greben. Severni pristop zahteva previdnost zaradi ledeniških razpok, sicer pa ni posebno težak in je spomladi tudi priljubljena, čeprav ne ravno lahka smučarska tura. Jugovzhodni greben pa tudi ni težak, če le ne bi bilo zoprne škrbine tik pod vrhom, ki zahteva nekaj plezanja II. stopnje zahtevnosti.
Prvi zabeleženi vzpon je bil opravljen 25. Avgusta 1864 (D. W. Freshfield z vodniki). Tri tedne kasneje, 17. Septembra pa je vrh dosegel tudi J. Payer, znameniti južnotirolski gornik.
Prvi zabeleženi vzpon je bil opravljen 25. Avgusta 1864 (D. W. Freshfield z vodniki). Tri tedne kasneje, 17. Septembra pa je vrh dosegel tudi J. Payer, znameniti južnotirolski gornik.
Dostopi
Dostopi
Za južni pristop peljemo iz doline Adiže v dolino reke Sarce (proti Madonni di Campiglio), a že v kraju Pinzolo zavijemo levo (proti zahodu), nato pa peljemo le kake 3 km do znamenitih slapov Nardis. Tam je začetek poti po dolini Nardis, ki pripelje prav pod Presanello.
Za južni pristop peljemo iz doline Adiže v dolino reke Sarce (proti Madonni di Campiglio), a že v kraju Pinzolo zavijemo levo (proti zahodu), nato pa peljemo le kake 3 km do znamenitih slapov Nardis. Tam je začetek poti po dolini Nardis, ki pripelje prav pod Presanello.
Jutro pri Rif. Cornisello
Za severni pristop je izhodišče Val di Sole, ki pelje proti zahodu na Passo Tonale. Parkiramo nekaj km nad krajem Vermiglio, kjer je vhod v Val di Stavèl oziroma Val Presanello.
Za severni pristop je izhodišče Val di Sole, ki pelje proti zahodu na Passo Tonale. Parkiramo nekaj km nad krajem Vermiglio, kjer je vhod v Val di Stavèl oziroma Val Presanello.
Pristop od vzhoda pa nam omogoča, da z avtom pripeljemo najviše. Med Pinzolom in Madonno di Campiglio zavijemo proti severozahodu v Valle di Nambrone. Gorska cesta nas mimo istoimenske koče in slapov na potoku Sarca d'Amola pelje še precej gor v breg, kjer je ob potoku Amola parkirišče in običajno izhodišče poti h koči Segantini. Lahko pa peljemo še naprej, na parkirišče pri Rif. Cornisella, 2120 m. Teh 120 m pridobljene višine bomo plačali z nekoliko daljšim pristopom do koče Segantini.
Pristop od vzhoda pa nam omogoča, da z avtom pripeljemo najviše. Med Pinzolom in Madonno di Campiglio zavijemo proti severozahodu v Valle di Nambrone. Gorska cesta nas mimo istoimenske koče in slapov na potoku Sarca d'Amola pelje še precej gor v breg, kjer je ob potoku Amola parkirišče in običajno izhodišče poti h koči Segantini. Lahko pa peljemo še naprej, na parkirišče pri Rif. Cornisella, 2120 m. Teh 120 m pridobljene višine bomo plačali z nekoliko daljšim pristopom do koče Segantini.
Presanella od JV, na sredi je Monte Nero in njegov ledenik
Kapelica pri Rif. Segantini
Pregled tur
Pregled tur
Od omenjenih treh normalnih pristopov sta dva takšna, da ju domala vsi opravijo s prenočevanjem v planinskih kočah oziroma bivakih.
Od omenjenih treh normalnih pristopov sta dva takšna, da ju domala vsi opravijo s prenočevanjem v planinskih kočah oziroma bivakih.
1. Severni pristop. S parkirišča na nekako 1200 m gremo po poti št. 206 proti jugu v Val Stavèl in nato čez greben v Val Presanello, kjer stoji Rif. F. Denza-Stavèl. Naslednji dan nadaljujemo proti J-JZ po poti št. 235 do ledenika Presanella. Po njem se vzpnemo pod sedlo Cèrcen, kjer se obrnemo JV in kasneje proti V. Sledi vzpon čez ne preveč strm ledenik na prelaz Freshfield. Z njega se moramo malo spustiti v zgornji konec ledenika Nardis, nato pa se povzpnemo na vršni greben med Cimo di Vermiglio in Cimo Presanello. Po grebenu je na vrh le še prijeten sprehod.
1. Severni pristop. S parkirišča na nekako 1200 m gremo po poti št. 206 proti jugu v Val Stavèl in nato čez greben v Val Presanello, kjer stoji Rif. F. Denza-Stavèl. Naslednji dan nadaljujemo proti J-JZ po poti št. 235 do ledenika Presanella. Po njem se vzpnemo pod sedlo Cèrcen, kjer se obrnemo JV in kasneje proti V. Sledi vzpon čez ne preveč strm ledenik na prelaz Freshfield. Z njega se moramo malo spustiti v zgornji konec ledenika Nardis, nato pa se povzpnemo na vršni greben med Cimo di Vermiglio in Cimo Presanello. Po grebenu je na vrh le še prijeten sprehod.
2. Južni pristop. Ta se začne malo pred slapovi Nardis, nekako 915 m visoko. Pot št. 210 nas vodi proti SZ v dolino Nardis. Je dolga in položna, prespimo lahko v bivaku Presanella / Roberti. Naslednji dan nadaljujemo v isti smeri, dokler se nam izpod Passo dei Quattro Cantoni z desne ne priključi pot št. 219. Od tam imamo dve možnosti. Prva (običajna) je, da se proti severu vzpnemo na jugovzhodni greben in gremo po njem na vrh, spomladi oziroma v času turne smuke pa gorniki tudi nadaljujejo proti severozahodu in se na vrh vzpnejo naravnost čez južna pobočja. Tam običajno poleti ni sledi in je morda težje najti prehode čez ledeniško moreno. Vsekakor pazimo, da ne zaidemo preveč proti zahodu na ledenik Nardis.
2. Južni pristop. Ta se začne malo pred slapovi Nardis, nekako 915 m visoko. Pot št. 210 nas vodi proti SZ v dolino Nardis. Je dolga in položna, prespimo lahko v bivaku Presanella / Roberti. Naslednji dan nadaljujemo v isti smeri, dokler se nam izpod Passo dei Quattro Cantoni z desne ne priključi pot št. 219. Od tam imamo dve možnosti. Prva (običajna) je, da se proti severu vzpnemo na jugovzhodni greben in gremo po njem na vrh, spomladi oziroma v času turne smuke pa gorniki tudi nadaljujejo proti severozahodu in se na vrh vzpnejo naravnost čez južna pobočja. Tam običajno poleti ni sledi in je morda težje najti prehode čez ledeniško moreno. Vsekakor pazimo, da ne zaidemo preveč proti zahodu na ledenik Nardis.
3. Jugovzhodni greben Presanelle
3. Jugovzhodni greben Presanelle
Splošno: Razen enega mesta nezahtevna visokogorska tura po izredno slikoviti pokrajini. Visokogorska jezerca, granitni stolpi, prečkanje lahkih ledenikov, izredno razgleden greben. Prehod čez škrbino pod bivakom zahteva nekaj deset metrov dokaj izpostavljenega plezanja II. stopnje težavnosti. Oprema: visokogorski čevlji, cepin, dereze, čelada, vrv.
Splošno: Razen enega mesta nezahtevna visokogorska tura po izredno slikoviti pokrajini. Visokogorska jezerca, granitni stolpi, prečkanje lahkih ledenikov, izredno razgleden greben. Prehod čez škrbino pod bivakom zahteva nekaj deset metrov dokaj izpostavljenega plezanja II. stopnje težavnosti. Oprema: visokogorski čevlji, cepin, dereze, čelada, vrv.
Napor: Od cca 2001 m (2120 m) na 3558 m, če gremo po varianti čez prelaz Passo dei Quattro Cantoni, moramo še kakih 200 m sestopiti (in se na povratku spet povzpeti gor). Za cca 1850 m vzpona boste porabili dobrih 6 ur, tudi za povratek računajte s 5 urami.
Napor: Od cca 2001 m (2120 m) na 3558 m, če gremo po varianti čez prelaz Passo dei Quattro Cantoni, moramo še kakih 200 m sestopiti (in se na povratku spet povzpeti gor). Za cca 1850 m vzpona boste porabili dobrih 6 ur, tudi za povratek računajte s 5 urami.
Opis ture. Če parkiramo ob potoku Sarca di Amola gremo po poti št. 211 ob potoku najprej proti zahodu, nato ga prekoračimo in se po grebenu povzpnemo k Rif. Segantini. Od Rif. Cornisella do sem pa gre pot št. 216 malo gori-doli. Najprej gremo proti jugozahodu na Bocchetto de l'Om, z nje pa se čez planotast svet spustimo in nato spet dvignemo h koči Segantini. Za nadaljevanje imamo dve možnosti:
Opis ture. Če parkiramo ob potoku Sarca di Amola gremo po poti št. 211 ob potoku najprej proti zahodu, nato ga prekoračimo in se po grebenu povzpnemo k Rif. Segantini. Od Rif. Cornisella do sem pa gre pot št. 216 malo gori-doli. Najprej gremo proti jugozahodu na Bocchetto de l'Om, z nje pa se čez planotast svet spustimo in nato spet dvignemo h koči Segantini. Za nadaljevanje imamo dve možnosti:
a. Desna (direktna) varianta že pri koči zavije proti severozahodu (včasih je skrenila desno na višini nekako 2500 m). Pod grebenom, v smeri proti Monte Neru, že vidimo snežišče, ki ga bomo morali prečkati. Zanj potrebujemo cepin in dereze. Nad njim se bo smer čez Bocchetto di Monte Nero prevalila čez jugovzhodni greben in pridružila varianti b.
a. Desna (direktna) varianta že pri koči zavije proti severozahodu (včasih je skrenila desno na višini nekako 2500 m). Pod grebenom, v smeri proti Monte Neru, že vidimo snežišče, ki ga bomo morali prečkati. Zanj potrebujemo cepin in dereze. Nad njim se bo smer čez Bocchetto di Monte Nero prevalila čez jugovzhodni greben in pridružila varianti b.
Na Passo Quatro Cantoni, zadaj je Care Alto
Granitni stolpi nad Passo Quattro Cantoni -->
b. Lažja, a daljša varianta nadaljuje po poti št. 219 proti zahodu, čez Passo dei Quattro Cantoni. Pot gremo sprva v območju neizrazitega grebena, kasneje pa se v glavnem drži desno nad dolino. Nazadnje v nekaj zavojih doseže slikovito škrbino. S sedla se odprejo pogledi v dolino Nardis, v daljavi pa se bleščijo ledeniki Carè Alta. Sedaj je treba kakih 200 m sestopiti, nato pa nas markacije vodijo v loku proti desni. Po dolini navzgor pride pot št. 210 in lahko spet začnemo z vzponom. Proti severu se čez zmerno strmino povzpnemo vsaj 400 m. Ko se nam z desne pridruži varianta a, je še kakih 100 m vzpona in znajdemo se na razglednem jugovzhodnem grebenu. Toliko zaželeni vrh se hitro bliža, razgledi na vse strani so vedno širši.
b. Lažja, a daljša varianta nadaljuje po poti št. 219 proti zahodu, čez Passo dei Quattro Cantoni. Pot gremo sprva v območju neizrazitega grebena, kasneje pa se v glavnem drži desno nad dolino. Nazadnje v nekaj zavojih doseže slikovito škrbino. S sedla se odprejo pogledi v dolino Nardis, v daljavi pa se bleščijo ledeniki Carè Alta. Sedaj je treba kakih 200 m sestopiti, nato pa nas markacije vodijo v loku proti desni. Po dolini navzgor pride pot št. 210 in lahko spet začnemo z vzponom. Proti severu se čez zmerno strmino povzpnemo vsaj 400 m. Ko se nam z desne pridruži varianta a, je še kakih 100 m vzpona in znajdemo se na razglednem jugovzhodnem grebenu. Toliko zaželeni vrh se hitro bliža, razgledi na vse strani so vedno širši.
Potem pa se znajdemo pri skalah, s katerih na vse strani, razen tam, od koder smo prišli, padajo strmi prepadi. Desno je skoraj 500 m vzhodne stene, naravnost pred nami je škrbina, čez katero naravnost tudi ne gre, levo pa proti ledeniku Nardis pada strma, odurna grapa. Prav po njej bo treba kakih 20 m sestopiti! Vodniki imajo v skali zabit klin za varovanje spusta (za skalo, tako, da se ga ne vidi). Prvih 20 m plezanja je odvisnih od razmer, žleb je poleti v glavnem kopen. Nato se v desno odpre prehod – ozka in dokaj izpostavljena polica, po kateri je treba prečkati v zasneženo grapo. Ko smo v njej, je težav konec. Sicer je strma, a ponavadi so v njej stopinje in če imamo ustrezno opremo smo hitro tistih 30 m višje in k bivaku kar poletimo. Sedaj do vrha ni nobenih težav več, če le vršni greben ni zares poledenel. Po 20 minutah ga bomo dosegli.
Potem pa se znajdemo pri skalah, s katerih na vse strani, razen tam, od koder smo prišli, padajo strmi prepadi. Desno je skoraj 500 m vzhodne stene, naravnost pred nami je škrbina, čez katero naravnost tudi ne gre, levo pa proti ledeniku Nardis pada strma, odurna grapa. Prav po njej bo treba kakih 20 m sestopiti! Vodniki imajo v skali zabit klin za varovanje spusta (za skalo, tako, da se ga ne vidi). Prvih 20 m plezanja je odvisnih od razmer, žleb je poleti v glavnem kopen. Nato se v desno odpre prehod – ozka in dokaj izpostavljena polica, po kateri je treba prečkati v zasneženo grapo. Ko smo v njej, je težav konec. Sicer je strma, a ponavadi so v njej stopinje in če imamo ustrezno opremo smo hitro tistih 30 m višje in k bivaku kar poletimo. Sedaj do vrha ni nobenih težav več, če le vršni greben ni zares poledenel. Po 20 minutah ga bomo dosegli.
Sestop. Večina gornikov sestopi po isti smeri, torej po JV grebenu. Mi smo se čez južna pobočja spustili kar naravnost, sprva navezani, kasneje pa smo se ledeniku Nardis izogibali proti levi in nikakršnih težav ni bilo.
Sestop. Večina gornikov sestopi po isti smeri, torej po JV grebenu. Mi smo se čez južna pobočja spustili kar naravnost, sprva navezani, kasneje pa smo se ledeniku Nardis izogibali proti levi in nikakršnih težav ni bilo.
Zmagoslavje na vrhu
Pod južnimi pobočji Presanelle
Planinske koče
Planinske koče
1. Rif. Segantini, 2373 m. 1 h 15 min od parkirišča
1. Rif. Segantini, 2373 m. 1 h 15 min od parkirišča
2. Rif. Cornisella, 2120 m. Dostopna z avtom.
2. Rif. Cornisella, 2120 m. Dostopna z avtom.
3. Rif. F. Denza-Stavel, 2298 m. 3 h od parkirišča.
3. Rif. F. Denza-Stavel, 2298 m. 3 h od parkirišča.
4. Bivaki:
4. Bivaki:
Presanella (2205 m),
Presanella (2205 m),
Oggioni (2700 m),
Oggioni (2700 m),
Canali (2480 m),
Canali (2480 m),
Orobica (3382 m).
Orobica (3382 m).