Monte Ziolera, 2481 m
Monte Ziolera, 2481 m
Pogled z Monte Ziolere proti vzhodu. Na sredi je Cima d'Asta, levo od nje so Pale di San Martino.
Uvod
Uvod
Skupina Lagorai je veliko, turistično manj razvito gorsko območje, v katerem zaradi neokrnjene narave lahko najdemo še veliko lepih gorskih kotičkov. Monte Ziolera se nahaja prav v središču gorstva. Ker gre mimo nje cestica, ki gorstvo prereže v smeri sever-jug, in ker se dviguje prav nad najvišjo točko te ceste, sedlom Manghen, je vrh prav primeren za prvo spoznavanje skupine Lagorai. Ali pač za obisk tako mimogrede, ko si namenjen v kake druge gorske skupine.
Skupina Lagorai je veliko, turistično manj razvito gorsko območje, v katerem zaradi neokrnjene narave lahko najdemo še veliko lepih gorskih kotičkov. Monte Ziolera se nahaja prav v središču gorstva. Ker gre mimo nje cestica, ki gorstvo prereže v smeri sever-jug, in ker se dviguje prav nad najvišjo točko te ceste, sedlom Manghen, je vrh prav primeren za prvo spoznavanje skupine Lagorai. Ali pač za obisk tako mimogrede, ko si namenjen v kake druge gorske skupine.
Monte Ziolera je dokaj preprosta gora, ima obliko tristranične piramide. Jugovzhodna stran je najdaljša, tvorijo jo enakomerna, proti vrhu že dokaj strma, travnata pobočja, prekinjena z nekaj skalovja. Zahodna stran je obrnjena proti sedlu Manghen in je že bolj strma ter skalnata. Še nekoliko bolj strma in prepadna je severna stran, v vznožju katere leži Lago delle Buse. V jugozahodnem grebenu se stranski vrh imenuje Cima di Valsolaro, 2283 m, v severozahodnem grebenu pa Monte Manghen, 2162 m. Severovzhodni greben se onkraj sedla Ziolera nadaljuje v greben, imenovan Montalon.
Monte Ziolera je dokaj preprosta gora, ima obliko tristranične piramide. Jugovzhodna stran je najdaljša, tvorijo jo enakomerna, proti vrhu že dokaj strma, travnata pobočja, prekinjena z nekaj skalovja. Zahodna stran je obrnjena proti sedlu Manghen in je že bolj strma ter skalnata. Še nekoliko bolj strma in prepadna je severna stran, v vznožju katere leži Lago delle Buse. V jugozahodnem grebenu se stranski vrh imenuje Cima di Valsolaro, 2283 m, v severozahodnem grebenu pa Monte Manghen, 2162 m. Severovzhodni greben se onkraj sedla Ziolera nadaljuje v greben, imenovan Montalon.
Monte Ziolera z bližine prelaza Manghen
Pogled z vrha proti zahodu, spodaj je prelaz Manghen
Dostopi
Dostopi
Vsa najbolj priporočljiva izhodišča za vzpone na Monte Ziolero so na cesti čez Passo Manghen. Čez Passo Ziolera gre na obe strani tudi turni smuk in tudi markirana pot št. 361, ki se konča na omenjeni cesti. Sedlo Manghen, 2047 m, od koder gre na vrh najkrajši dostop, je z juga dosegljivo po cesti, ki se iz Val Sugane odcepi pri kraju Borgo Valsugana. Na severu pa se ta cesta izteče v Val di Fiemme pri kraju Molina di Fiemme.
Vsa najbolj priporočljiva izhodišča za vzpone na Monte Ziolero so na cesti čez Passo Manghen. Čez Passo Ziolera gre na obe strani tudi turni smuk in tudi markirana pot št. 361, ki se konča na omenjeni cesti. Sedlo Manghen, 2047 m, od koder gre na vrh najkrajši dostop, je z juga dosegljivo po cesti, ki se iz Val Sugane odcepi pri kraju Borgo Valsugana. Na severu pa se ta cesta izteče v Val di Fiemme pri kraju Molina di Fiemme.
Razgled z vrha
Razgled z vrha
Panorama na vrhu strani kaže pogled proti vzhodu. Tudi proti severu izza vrhov skupine Lagorai gledajo najvišji vrhovi Dolomitov. Na zahodu pa pogledi preko okoliških vrhov letijo prav do ledenikov skupin Adamello-Presanella in Ortler. Na jugu se nižje gore Vicentinskih Alp navadno že malce izgubljajo v mrču.
Panorama na vrhu strani kaže pogled proti vzhodu. Tudi proti severu izza vrhov skupine Lagorai gledajo najvišji vrhovi Dolomitov. Na zahodu pa pogledi preko okoliških vrhov letijo prav do ledenikov skupin Adamello-Presanella in Ortler. Na jugu se nižje gore Vicentinskih Alp navadno že malce izgubljajo v mrču.
Cimon Rava z vrha Ziolere
Pogled proti Dolomitom
Cima de Sette Selle s poti na vrh
Pogled z vrha na jezero Buse
Jugozahodni greben s Cime Valsolera
Poti na vrh
Poti na vrh
Poleg samega vzpona na vrh in že omenjenih dveh turnih smukov, je s sedla Manghen mogoče narediti tudi krožno turo, ki vključuje obisk jezera Buse in obkroži celotno Ziolero.
Poleg samega vzpona na vrh in že omenjenih dveh turnih smukov, je s sedla Manghen mogoče narediti tudi krožno turo, ki vključuje obisk jezera Buse in obkroži celotno Ziolero.
Pristop od jugozahoda
Pristop od jugozahoda
To je razmeroma lahek in kratek, le proti vrhu bolj strm vzpon. Skupna ocena zahtevnosti je T2, za vzpon bomo rabili nekako 1 h 15 min.
To je razmeroma lahek in kratek, le proti vrhu bolj strm vzpon. Skupna ocena zahtevnosti je T2, za vzpon bomo rabili nekako 1 h 15 min.
Opis ture. S prelaza Manghen gremo po poti, ki v dolgem loku proti desni prečka Z pobočja Ziolere. Do vpadnice Forcelle del Frate, sedla med glavnim vrhom in Cimo di Valsolaro, naredimo bolj malo višine, nato pa se v nekaj zavojih povzpnemo na sedlo. Smo na pol poti.
Opis ture. S prelaza Manghen gremo po poti, ki v dolgem loku proti desni prečka Z pobočja Ziolere. Do vpadnice Forcelle del Frate, sedla med glavnim vrhom in Cimo di Valsolaro, naredimo bolj malo višine, nato pa se v nekaj zavojih povzpnemo na sedlo. Smo na pol poti.
S sedla nadaljujemo po JV grebenu proti vrhu. Že po nekaj minutah se markirana pot št. 322 odcepi vodoravno čez pobočja, mi pa nadaljujemo po dobro shojeni, neoznačeni poti po grebenu. Strmina je enakomerna, pot ni težka, le pod vrhom je na enem ali dveh mestih treba malo popaziti na varen korak.
S sedla nadaljujemo po JV grebenu proti vrhu. Že po nekaj minutah se markirana pot št. 322 odcepi vodoravno čez pobočja, mi pa nadaljujemo po dobro shojeni, neoznačeni poti po grebenu. Strmina je enakomerna, pot ni težka, le pod vrhom je na enem ali dveh mestih treba malo popaziti na varen korak.
Kdaj na vrh?
Kdaj na vrh?
Na Monte Ziolero gremo lahko v katerem koli letnem času. Zimski vzpon je ustrezno zahtevnejši in zahteva opremo – cepin in dereze. Območje je primerno tudi za turno smučanje. Prav z vrha lahko odpeljejo le zelo dobri smučarji. V zimskem času je treba seveda upoštevati tudi stanje ceste na Passo Manghen.
Na Monte Ziolero gremo lahko v katerem koli letnem času. Zimski vzpon je ustrezno zahtevnejši in zahteva opremo – cepin in dereze. Območje je primerno tudi za turno smučanje. Prav z vrha lahko odpeljejo le zelo dobri smučarji. V zimskem času je treba seveda upoštevati tudi stanje ceste na Passo Manghen.