zrc

O zanimivosti obdobja Primorske med drugo svetovno vojno in v letih do končne razmejitve med Italijo in takratno Jugoslavijo leta 1975 priča polna dvorana knjižnice koprskega Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) na predstavitvi knjig v sredo zvečer.

Založba Annales in zgodovinski inštitut ZRS sta s knjigoOsimska meja skušali osvetliti dogodke ob dokončni razmejitvi med Italijo in Jugoslavijo. Do tajnih pogajanj med državama je prišlo zaradi prepričanja zahodnjakov in posebej ZDA, da bo po Titovi smrti prišlo do krize in mogoče tudi ruske zasedbe, je pojasnil urednik dr. Jože Pirjevec. “Mi poznamo - za razliko od naših italijanskih kolegov - tako slovensko kot italijansko literaturo,” je pospremil izid tržaški zgodovinar Pirjevec.

Njegov učenec dr. Gorazd Bajc, ki tudi “boluje za arhivitisom”, kot se je pošalil Pirjevec, je predstavil 450- stransko študijo Operacija Julijska krajina o delovanju zavezniških tajnih služb na območju Primorske in zamejstva v času po kapitulaciji Italije. Operacija Julijska krajina je bila namenjena obrambi pred komunistično nevarnostjo, ki je grozila Italiji. Samo Velika Britanija je na tem območju imela 38 obveščevalnih celic, katerih poročila je Bajc preučeval v londonskih arhivih. Direktor ZRS dr. Darko Darovec je predstavil dve številki zgodovinske revije Acta Histriae , ki so ju izdali lani.Poudaril je pomen objavljenih člankov tujih zgodovinarjev, “s katerimi se nam ni treba vedno strinjati”, a so kot pogledi od zunaj dragoceni za slovenske zgodovinarje in samo stroko. Poseben poklon je Darovcu in vsemu ZRS dal starosta primorskih zgodovinarjev dr. Branko Marušič iz Solkana. Rekel je, da je pred več kot desetletjem prišel k njemu mladi Darovec in mu razložil svojo vizijo zgodovinskega inštituta v Istri. Ker sta po vojni v Kopru propadla že dva projekta, je bil Marušič zelo skeptičen. “To kar pa se dogaja danes, je čudež. Iskrene čestitke,” je povedal Marušič in požel aplavz.

Predstavil je tudi svojo zadnjo knjigo Prispevki k primorski biografiki. To je že 172. knjiga, v kateri najdemo Marušiča kot (so)avtorja. Opisuje 14 primorskih osebnosti iz obdobja zadnjih 250 let. Med njimi najdemo tudi Matijo Vertovca, Simona Rutarja, Lava Čermelja, Henrika Tumo in Vena Pilona. Že prihodnji mesec ZRS napoveduje novo knjižno bero. TINO MAMIĆ

Zelo mogoče je, da sta Italija in Jugoslavija ob Osimskih sporazumih podpisali tudi kakšen tajni dokument, je menil Pirjevec. To se bo mogoče odkrilo, ko bo Slovenija dobila arhivsko gradivo iz Beograda, ki ji pripada zaradi nasledstva po SFRJ.