En Jadran, ena luka
Primorske novice, 11. septembra 2007
KOMENTAR
Obisk Romana Prodija pri Janezu Janši ni bil le vljudnostne narave. Če smo politični realisti, moramo namreč vedeti, da so vprašanja optantov, istrskih umetnin ali fojb tako velike teme, da jih ni mogoče rešiti na tovrstnih srečanjih.
Edina “velika” tema, slovenska manjšina v Italiji, pa se je prav v zadnjih mesecih končno premaknila z mrtve točke. Za to pa je zaslužna prav Prodijeva levosredinska vlada. Klobuk dol!
Čeprav se zdijo problemi italijanske manjšine tostran meje banalni, pa podrobnejši pogled kaže, da pri tem ne gre zgolj za nekaj prevodov uradnih obrazcev na koprski upravni enoti. Statistika, ki klesti število Italijanov v Sloveniji, namreč postavlja nova vprašanja, na katera bo treba odgovoriti.
Bolj kot o manjšinah pa sta se premierja pogovarjala o gospodarstvu in predsedovanju EU, tudi o povezovanju severnojadranskih pristanišč. Ideja o slednjem seveda ni nova. Če pa jo javnosti predstavi italijanski premier, ki seveda ve, da bodo njegove besede končale na časopisnih naslovnicah, je to povsem druga zgodba.
Prodi pravi, da se morajo slovenska, hrvaška in italijanska pristanišča zgledovati po zahodnoevropskih pristaniščih. V primerjavi s temi so namreč naša pristanišča pravi malčki, ki opazujejo, kako se severni in zahodni velikani sprehajajo po (“našem”) srednjevropskem zaledju. Vsi skupaj ne sežejo do kolen enemu samemu velikanu. Pa še drug na drugega so vsi po malem ljubosumni.
Eden od glavnih razlogov za naraščanja prometa severnojadranskih pristanišč je nasičenost severnoevropskih!
Povojni zahodnoevropski gospodarski razvoj znotraj evropskih povezav je zasnovan tudi na ideji, da bo med gospodarsko povezanimi državami manj sporov.
Za nerešena vprašanja in zgodovinske dolgove vseh treh nacij na obali severnega Jadrana je verjetno prav večje gospodarsko sodelovanje formula za prihodnost brez konfliktov.
Povezovanje Benetk, Tržiča, Trsta, Kopra in Reke bi preprečilo prerekanja in konkurenco med pristanišči, kar bi vplivalo tudi na manjše rivalstvo med obmejnimi regijami in mesti.
Sliši se krasno. A besede ne bodo dovolj. Treba bo zavihati rokave.
Premierja vesta, kako - s spremembo v razmišljanju in z boljšo infrastrukturo.
SLOVENIJA Premierja Prodi in Janša napovedujeta večje gospodarsko sodelovanje
Italijanski predsednik vlade Romano Prodi se je včeraj na Brdu pri Kranju odločno postavil za staro idejo o povezavi severnojadranskih pristanišč. Z gostiteljem, premierjem Janezom Janšo, sta se opravljenih protokolarnih ceremonijah pogovarjala predvsem o tem, kako povečati gospodarsko sodelovanje, s poudarkom na skupnih trgih, kamor sodi predvsem Zahodni Balkan.
Italijanski premier Romano Prodi prihaja v času, ko se je položaj zamejcev začel izboljševati, saj je rimska vlada odobrila seznam 32 občin, kjer se bo izvajal zaščitni zakon in ga poslala predsedniku države v podpis.
Na drugi strani obstajajo nekateri problemi italijanske manjšine v Sloveniji, za katero je slovenski premier Janez Janša poudaril, da so dosegli politični konsenz o predstavnikih manjšine tudi v bodočih regionalnih vejah oblasti. Prav od tega je odvisen tudi razvoj širše evroregije, glede katere Janša čaka, da se zaključi projekt Matriosca. Le-ta naj bi bil končan konec leta in takrat odgovoril na vprašanja, kateri so najprimernejši načini evroregionalnega sodelovanja v tem delu Evrope med Jadranom, Alpami in Panonijo. Slovenija tudi med predsedovanjem EU ne bo pozabila, da je sredozemska država, je zatrdil Janša.
Tino Mamić
Delati skupaj
“Na Jadranskem morju moramo ustvariti eno samo pristanišče,” je pribil Prodi. “Trst in Koper si nista konkurenca, ampak eno pristanišče na dveh bregovih,” je pojasnil, saj so severnoevropska pristanišča neprimerljivo večja od severnojadranskih. V projekt povezave pristanišča bi Prodi vključil tudi pristanišče na Reki, saj bi le tako lahko skupaj konkuriral velikim evropskim lukam: “Delati moramo skupaj.” Zanj je nerazumljivo je, da srednjeevropska gospodarstva raje sodelujejo s severnomorskimi pristanišči, ki delujejo kot eno, kot pa da bi sodelovali s pristanišči v Severnem Jadranu, ki so jim bližja.
Toda za sodelovanje in razvoj je nujna posodobitev infrastrukture, sta se strinjala z Janšo. Kot je poudaril slovenski premier, je po širitvi EU na tem prostoru prišlo do velikih geostrateških sprememb, medtem ko je infrastruktura ostala še iz časa komunizma. “To bomo sedaj skušali izboljšati s skupnimi projekti,” je napovedal Janša. Omenila sta boljše cestne in železniške povezave, predvsem petega evropskega koridorja.
Prodi je izpostavil tudi električne povezave med državama, ki bi potrebovali nov daljnovod. S tem bi po zgledu drugih evropskih držav tudi na tem prostoru skupaj z Avstrijo ustvaril pomemben energetski trg.
Glede plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je Prodi obljubil stalno obveščanje slovenske strani o italijanskih projektih in analizah glede načrtovanja. Kot je poudaril italijanski premier, Italija potrebuje te terminale, vendar ne v nasprotju s slovenskimi interesi, je povedal. Janša je dodal, da Slovenija razume energetske probleme Italije, saj je Slovenija v podobnem položaju - obe državi sta namreč uvoznici energentov. Vendar pa je potrebno pri iskanju rešitev spoštovati tudi okoljevarstvene zahteve, je poudaril slovenski premier. Pri tem je dodal, da je slovenska stran “trenutno zadovoljna s sedanjo obliko sodelovanja” na tem področju in da čaka na analize, ki še potekajo. “Zagotovo pa bomo prišli do rešitve, ki bo zadovoljila tako energetske kot okoljevarstvene zahteve,” je bil prepričan Janša.
Sicer sta se Janša in Prodi strinjala, da je trenutno gospodarsko sodelovanje med državama zelo dobro. Italija je za Nemčijo najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Dvostranska trgovina je lani presegla pet milijard in pol evrov in postaja tudi vse bolj uravnotežena, najbolj vzpodbudno pa je, da smo lani zabeležili 15-odstotno rast, je poudaril Janša.
Prodi je pristavil, da bi kazalo “nadaljevati v tej smeri”, posebej pa si želi novih neposrednih investicij, ki so za zdaj še vedno na relativno nizki ravni. TINO MAMIĆ
Množica novinarjev, med katerimi je bila večina italijanskih, je tokratnemu obisku Romana Prodija namenila veliko pozornost. Aktualnega levosredinskega premierja italijanski mediji namreč pred dvema letoma kot voditelja opozicije - spomnimo se, da je bil gost bivšega predsednika Slovenije Milana Kučana in Foruma 21 - skorajda niso opazili, kar velja ravno tako za prvi maj 2004, ko je kot predsednik evropske komisije prišel v Novo Gorico. Tržaški Il Piccolo v komentarju Kosovski vozel piše, da se bodo Prodi in sogovorniki verjetno dotaknili tudi problema Kosova in njegovih kratkoročnih možnih scenarijev, čeprav to vprašanje ni na uradnem programu srečanja. Obe državi, članici EU, sta namreč iz gospodarskih in političnih motivov enako zainteresirani za stabilizacijo Balkana, in torej za rešitev kosovskega vprašanja, piše časnik.
Prodi in Pahor
Prodi se je včeraj sestal tudi s predsednikom največje opozicijske stranke SD Borutom Pahorjem. Pahor pravi, da se je vodstvo SD s Prodijem pogovarjalo o odprtih vprašanjih med državama in o položaju manjšine. Največja vladna stranka Prodijeve vlade so Levi demokrati Piera Fassina, s katero je SD skupaj v Stranki evropskih socialistov (PES).