Predsednik bo Sarkozy
FRANCIJA
Končni rezultati potrdili izide vzporednih volitev: 53,28 odstotka glasov za zmagovalca
Komentar
Po preštetih vseh glasovih francoskih volilcev v domovini je v drugem krogu predsedniških volitev s 53,06-odstotno podporo zmagal Nicolas Sarkozy, medtem ko je socialistka Segolene Royal dobila 46,94 odstotka glasov.
Že podatki vzporednih volitev so kazali, da bo novi francoski predsednik postal Nicolas Sarkozy, ki je dobil približno 53 odstotkov glasov, podobne rezultate pa so napovedovale tudi javnomnenjske ankete.
Novico o Sarkozyjevi zmagi so belgijski mediji, za katere volilni molk ne velja, objavili že poltretjo uro pred zaprtjem volišč, na sedežu desnosredinske UMP v Parizu pa so začeli slaviti zmago.
Desnosredinski kandidat najmočnejše parlamentarne stranke UMP (Zveza za ljudsko gibanje) Nicolas Sarkozy (52) bo naslednjih pet let predsednik francoske republike. V drugem krogu je premagal kandidatko socialistov Segolene Royal (53).
Sarkozy bo v pariški palači Elizej nasledil dosedanjega predsednika Jacquesa Chiraca (74), ki je kot 22. predsednik državo vodil zadnjih 12 let.
Volilna udeležba je bila zelo visoka, najvišja v zadnjih štirih desetletjih. Menjava generacij politikov in nezavidljiv gospodarski položaj v državi sta na volišča pritegnila 85 odstotkov od 44 milijonov volilnih upravičencev v Franciji, njenih prekomorskih ozemljih in na veleposlaništvih. Francoski dnevniki so včeraj pisali o zgodovinskih volitvah, ki so prenovile politično življenje.
Sarkozy je napovedal ukinitev 35-urnega delovnega tedna, odpravo socialne pomoči nezaposlenim, ki bodo zavrnili ponujeno delo, povečanje davkov za onesnaževalce okolja in zmanjšanje ilegalne imigracije. Glede EU nasprotuje vstopu Turčije, se zavzema za okrepitev sredozemskega bloka članic in za skrajšano verzijo evropske ustave.
Tretjeuvrščeni kandidat iz prvega kroga Francois Bayrou (56) je včeraj že napovedal tretji krog volitev. V začetku junija bodo namreč parlamentarne volitve, v katerih mora Sarkozy za normalno vladanje dobiti večino. Glasove sredine je večinoma dobil Sarkozy, čeprav je Bayrou prejšnji teden poudaril, da zanj ne bo volil. Ker je v prvem krogu dobil visokih 18 odstotkov glasov, upa, da bo njegova demokrščanska stranka dobila toliko tudi junija. Politična novost in nevarnost za desnico je tudi spogledovanje sredine z levico, so včeraj ocenjevali italijanski časniki.
Na parlamentarne volitve že misli tudi Royalova, ki je včeraj popoldne na sedežu stranke čestitala Sarkozyju, se zahvalila posebej mladim volilcem in dejala: “Moje potovanje se še ni končalo.”
je bilo v francoskih mestih v pripravljenosti več tisoč policistov, da bi preprečili morebitne nemire. Z njimi je v petek zagrozila tudi Royalova. Največja nevarnost nemirov je v revnih predmestjih, kjer živijo številni priseljenci. Včeraj je bilo pred volišči v prestolnici nekaj izgredov vandalov, ki so ovirali glasovanje, v noči na nedeljo pa je zgorelo 34 avtomobilov. TINO MAMIĆ
Sinoči so po pričakovanjih v številnih francoskih mestih izbruhnili neredi. Najhuje je bilo v Toulousu, kjer so protestniki večkrat hoteli sneti zastavo z mestne hiše, policija pa jih je razganjala s solzilcem. V Parizu je policija zaprla vzhodne dostope na Trg Bastille, proti protestnikom pa uporabila solzilec in vodne topove. O nemirih so poročali tudi iz pariških predmestij, Marseilla, Lyona, Lilla, Dijona in drugih mest.
TinoMamić
Nicolas Paul Stéphane Sarközy de Nagy-Bocsa izvira iz zelo zanimive družine. Oče je bil iz madžarske plemiške protestantske družine, ki je ob koncu druge svetovne vojne, ko mu je komunistična oblast zaplenila posest v strahu za življenje pobegnil na Zahod. V Franciji je začel na novo – vstopil v francosko tujsko legijo in bil poslan v Alžirijo. Poročil se je s Francozinjo, vnukinjo bogatega židovskega zlatarja iz Soluna. Nicolasovi predniki so opustili tako protestantizem kot judovstvo in sprejeli katolištvo (med drugo svetovno vojno so se kljub temu morali skrivati pred nacisti). Oče je ženo s tremi otroki po desetih letih zapustil in se nato še dvakrat poročil. Na Nicolasa je imel veliko večji vpliv njegov v Solunu rojeni stari oče, ki je bil prepričan gaullist. Kot zgled mu je bil tudi papež Janez Pavel II. Nicolas je odraščal v pomanjkanju, saj oče kljub bogastvu svoji prvi družini finančno ni pomagal. Kljub temu je Nicolas postal odvetnik in kot specialist za družinsko pravo pomagal materi, da je sodno dobila alimentacijo od očeta. Tudi Nicolas se je ločil od prve žene in se poročil s Cecilio. O tej zvezi francoski in tuji časniki veliko pišejo, saj je imela veliko vzponov in padcev, prav zadnje tedne naj bi namreč Cecilia živela v ZDA. Sarkozy ima dva sinova iz prvega, enega pa iz drugega zakona. Nekateri mediji pišejo, da je katoličan Sarkozy na vabilo igralca Toma Cruisa postal član razvpite scientološke cerkve. TAM
Politična kariera
1955 rojen v Parizu
1977 izvoljen v mestni svet
1987 župan mesta Neuilly-sur-Seine
1993 minister za proračun
1998 glavni tajnik stranke gaullistov
1999 izvoljen v EPP
2002-2007 večkratni minister
2004 predsednik stranke gaullistov UM
2007 predsednik Francije
Sarkozy bo verjetno prvi predsednik Francije, katerega oče ni Francoz. Pa čeprav se je – pred komunizmom pobegli madžarski plemič - boril v francoski tujski legiji v Alžiriji.
Multikulturna Francija s tem nima težav. Sarkozy namreč ni sin temnopoltega ilegalca iz revnega predmestja.
Prav priseljenci so namreč glavna tema (in problem) sodobne Francije. Stotisoči priseljencev temnejše polti (zagoreli semiti ali črnci) živijo v odmaknjenih getih in živijo od drobtin, ki padejo z bogatinove mize, pokrite s prtom zastave napredne in premožne francoske civilizacije. Pred dvema letoma so zato več tednov goreli avtomobili.
Sarkozy je takrat kot notranji minister zelo ostro nastopil proti upornikom. Takrat so ga nekateri analitiki kot morebitnega predsedniškega kandidata že pokopali.
Danes je Sarkozy malce spremenil ton, čeprav je odločnost ohranil. Ilegalnemu priseljevanju namerava stopiti na prste, od priseljencev pa zahtevati spoštovanje zakonodaje.
Sliši se sicer prav, a tudi naši rojaki so nekoč morali ilegalno čez mejo zaradi fašizma. V podobnih razmerah - revščini in diktaturi - namreč živijo milijoni onstran Sredozemskega morja.
Veliko boljši občutek imamo pri gospodarskih obljubah. Uspešna francoska gospodarska reforma bo namreč uspeh tudi za EU in še bolj za evrolandijo.
Žal bo zato Francija pod Sarkozyjem prenehala biti edina država na svetu s 35-urnim delovnim tednom.
Glede razvoja same EU pa je Sarkozy verjetno najboljša rešitev. Novi predsednik se zavzema za skrajšano ustavo in konec blokiranja evropskega razvoja s strani evroskeptičnih držav. Države, ki bi se želele bolj povezati, bi to lahko storile same. Pri tem jim ne bi bilo treba čakati, da bo prisijalo sonce skozi britanske deževne oblake ali poljsko meglo.
Francosko-nemški evropski motor bo moral vžgati takoj, saj je zadnji dve leti miroval zaradi rdeče lučke, ki so mu jo prižgali francoski volilci na referendumu o ustavi.
Prav volilci so z rekordno visoko udeležbo, ki jim jo lahko vsi zavidamo, pokazali, da jim ni vseeno. Zdaj bodo svojo nalogo morali opraviti še politiki na čelu s Sarkozyjem.
Francija včeraj vsekakor ni dobila lepšega predsednika, zato lahko upamo, da je dobila boljšega. V to pa bo nas (in Francoze) moral novi predsednik še prepričati.
Primorske novice, 7. maja 2007