Vizija miru na dan zmage
Primorske novice, 9. maj 2007
NEOBJAVLJEN KOMENTAR
Tino Mamić
Robert Schuman je do ideje, kako zagotoviti mir v Evropi, prišel skozi življenjske izkušnje. Rojen v Luksembrugu, v družini s francoskimi in nemškimi koreninami, je odraščal v treh državah, kjer so se meje vsakih nekaj let spremenile.
V politiko je vstopil kot nemško govoreči francoski državljan na ozemlju, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Franciji.
Namesto, da bi objokoval svojo manjšinsko usodo je prav to izkušnjo (multikulturno, bi rekli danes) izkoristil za to, da je postal boljši.
Manjšinec, ki ni postal le eden od političnih voditeljev večine, ampak tudi povezovalec več držav. Prav njegova manjšinjskost mu je dala večjo sposobnost za reševanje velikih in do takrat nerešljivih mednarodnih problemov.
Schuman je pokazal, kako težava postane priložnost in kako manjšina postane večina.
Manjšina pa niso le zamejci ali Italijani v Sloveniji. Manjšinci so tudi številni priseljenci in njihovi potomci. Vsak deseti Evropejec govori materinščino, ki ni uradni jezik v njegovi državi.
V polmilijardni EU je tudi dvomilijonska slovenska skupnost manjšina. Ki pa ji lahko rečemo tudi dva milijona priložnosti.
Schuman je dan zmage zaveznikov nad nacisti spremenil v dan Evrope. Danes je to praznik tudi za ljudi, ki jim je konec vojne prinesel novo trpljenje. V vzhodno Evropo so namreč osvoboditev prinesli sovjetski bajoneti. Če je rdeča armada v večino držav prinesla »samo« novi totalitarizem, pa je za tri baltske države postala celo okupator. In to že na začetku vojne, saj je komunistična Sovjetska zveza z nacistično Nemčijo sklenila pakt, po katerem sta zaveznici skupaj napadli in si razdelili Poljsko in tri pribaltske države. Prav to je razlog, da se v zadnjih dneh dviga toliko hrupa okoli prestavitve spomenika sovjetskim vojakom iz središča na obrobje estonske prestolnice.
Da je v vsej Evropi zavladala demokracija je od Schumanove deklaracije minilo dolgih 45 let. In šele leta 2004 se je njegova evropska vizija uresničila tudi tostran nekdanje železne zavese. Koliko let bo še preteklo, da bo vsa Evropa združena, pa lahko trenutno samo ugibamo.
Današnji praznik, dan Evrope ni samo dan zmage nad vojno, ampak tudi dan zmage demokracije.
Svobode.
Na današnji dan leta 1950 je francoski zunanji minister Robert Schuman predstavil javnosti zamisel o združitvi nemške in francoske industrije premoga in jekla, kar bi zagotovilo mir v Evropi. Nato je šest držav podpisalo pogodbo o evropski zvezi, ki je ob prelomu stoletja postala najmočnejša zveza držav planeta.
Schumanova deklaracija je nastala po zamisli francoskega diplomata Jeana Moneta, ki je hotel preprečiti izbruh novih vojn na stari celini. Jedro spora obeh svetovnih vojn so bile industrijske surovine, ki so bile pravi razlog, zaradi katerega sta se Francija in Nemčija spopadli leta 1870, 1914 in 1939. Zato je Robert Schuman točno pet let po kapitulaciji nacistične Nemčije predlagal, “da francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla kot celota preide pod skupno Visoko oblast v okviru organizacije, ki je odprta za sodelovanje drugih držav Evrope”.
Letošnji dan Evrope soupada s praznovanjem 50. obletnice podpisa rimske pogodbe, ko je šesterica držav ustanovila Evropsko gospodarsko skupnost (EGS) in Evropsko skupnost za jedrsko energijo (Euratom).
Praznik je že uveljavljen v šolah po vsej Evropi. Letos bodo poslanci Evropskega parlamenta ter uslužbenci EU in različnih nevladnih organizacij obiskali šole; udeležili se bodo razprav z dijaki o delu EU glede pomoči in razvoja v svetu. Danes bo evropska celina zaživela v barvah in glasbi. Koncerti bodo v Luxembourgu, Barceloni, Talinu in mnogih drugih evropskih mestih. V Avstriji bo dunajska državna opera praznično osvetljena do polnoči na temo “Skupaj od 1957 - 50 let Evropske unije“.
V Sloveniji so se praznične prireditve Evropskega tedna začele že v petek. Danes bo v Mariboru in Ljubljani na ogled postavljena Evropska vas, kjer bodo obiskovalci spoznali značilnosti evropskih držav. V Postojni bodo gurmani lahko poskusili evropske enolončnice in sladice, na študentski tržnici v Ljubljani pa bodo pristali padalci v evropskih simbolih.
Včeraj je bil v prestolnici koncert slovenskih in evropskih zimzelenih popevk, danes pa bo po Ljubljanici plula evropska ladjica “Skupaj”. Tudi tradicionalna maturantska četvorka, ki bo ponovno skušala podreti svetovni rekord, bo potekala pod naslovom “Skupaj že od 1957”.
Predstavnica evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič je včeraj poudarila, da so letos minila tri leta od največje širitve EU: ”Iskrene čestitke moji državi, Sloveniji. Za uspehe, ki jih je dosegla v prvih treh letih članstva. Za uvedbo evra z letošnjim letom. In naj ji zaželim sreče in veliko politične modrosti pri vodenju Unije prihodnje leto.” TINO MAMIĆ
* 1950 - Schumanova deklaracija
* 1951 - Pariz: šesterica podpiše pogodbo o premogu in jeklu
* 1957 - Rim: Evropska gospodarska skupnost
* 1967 - ustanovitev evropske komisije, parlamenta in sveta ministrov
* 1972 - prva širitev, devet članic
* 1992 - nastane EU
* 2001 - uvedba evra v 12 državah
* 2004 - peta največja širitev, vstop Slovenije
* 2007 - članic je 27, od tega 13 v evroobmočju