Jesensko ciscenje
Volitve so odnesle pomladno vlado
Medijski položaj v državi se je 21. septembra ob 19. uri povsem spremenil. Ko sem nekaj minut pred tem v gruči z dvema ducatoma novinarjev čakal na izjavo Boruta Pahorja in kolegu bral SMS-sporočilo z začasnimi rezultati, se je name obrnil neznani novinar in vprašal: “Kdo vodi? Naši?” V državi, kjer na volilno nedeljo rezultat ene stranke pričakajo s ploskanjem in navdušenjem novinarji, rektorji univerz in vodilni gospodarstveniki, je pač tako.
Po zmagi trojčka, ki so mu nekateri nadeli ime KGB (Katarina, Gregor, Borut), večina političnih analitikov napoveduje, da bodo mediji postali taki, kot so bili pred štirimi leti. Ali bolje, potisnjeni bodo v položaj izpred dveh let, saj so se dejanske spremembe v nekaterih medijih začele šele leta 2006. Janševi demokrati niso imeli že ob volitvah v predalu napisanega predloga zakona o nacionalni RTV, kot nekateri trdijo. Zakon je začel nastajati več mesecev zatem. Zanimivo in pomenljivo je dejstvo, da je zakon nastal leta 2005, zunaj zidov ministrstva za kulturo. Levica napake, da bi za kulturnega ministra postavila premalo odločnega politika, ne bo ponovila. A to le mimogrede.
Dela nova oblast niti ne bi imela veliko. Če izvzamemo medsebojna rivalstva posameznih bogatašev in politikov, ki si že dolgo skačejo v hrbet, seveda. Osrednjih dnevno-informativnih dnevnikov ni potrebno usmerjati v levo, saj so tam že trdno vsidrani. Kar je pluralnosti v dnevnikih, je samo zaradi redkih novinarjev in še bolj redkih urednikov (različnih svetovnih nazorov, da ne bo pomote), ki uspejo in si upajo pisati tako, da v člankih o notranji politiki ne služijo eni in isti politični opciji.
Prava naloga za nove medijske vladarje pa bo ukrotiti STA in RTVS. Še pred dobrima dvema letoma je bilo namreč v obeh hišah vse lepo in prav. Za vladno tiskovno agencijo je prav sramotno, da je začela poročati približno enakovredno o levih in desnih šele, ko jo je prevzela političarka, zvesta Janši. Čeprav se skoraj vedno pokaže, da politiki z mediji ne znajo, lahko kot dnevni uporabnik STA trdim, da v zadnjih dveh letih agencija ponuja bolj kakovostne informacije kot pred tem. Prej je določene informacije povsem ignorirala. Naj ponazorim samo z enim primerom. Nekoč je STA od komentarjev v tednikih povzemala le komentarje in članke iz Mladine. Danes STA povzema še Mag, Demokracijo, Družino in Reporter. Zakaj je do take spremembe lahko prišlo šele takrat, ko je na volitvah zmagala desna sredina? Težko pa verjamem, da bo o letu osorej STA še vedno enakovredno citirala tudi Demokracijo, Reporter ali Družino. Povzemanje ne-levih medijev bo vsaj okrnjeno, če ne bo celo povsem izginilo. Stavim. Če se moja napoved ne bo uresničila, bom direktorju STA dostavil zaboj buteljk vrhunskega vina.
Malce več časa in truda pa bodo novi jastrebi potrebovali za nacionalko. Borut Pahor je napovedal spremembo zakona s širšim konsenzom v parlamentu, sicer ostane zakon tak, kot je. Zanemarimo, da veliko pomembnih politikov levega trojčka napoveduje radikalne spremembe. Ker širšega konsenza skoraj gotovo ne bo, ostane torej zakon nespremenjen.
V tem primeru bo prva zamenjava dela članov programskega sveta čez dobro leto, druga pa še dve leti zatem. Če imamo sedaj programski svet, o katerem je z večino odločala desnosredinska večina, to sploh ni slabo. Posebej zato, ker bo, če se čez štiri leta vse skupaj ponovno obrne in bodo ponovno zmagali desnosredinci, položaj enak - programski svet, ki ga je izvolila levosredinska večina v državnem zboru, bo ostal še naslednji dve oziroma štiri leta. Ker pa se to sliši prelepo, da bi bilo res, se bojim, da bo kljub obljubam prišlo do “nacionalnega” generalnega čiščenja. Čistilni servisi namreč že čakajo na naročilo: storitev so pripravljeni izpolniti hitro, temeljito in - zastonj.
Tino Mamić
(Članek je bil objavljen v rubriki MNENJA v Primorskih novicah 8. oktobra 2008)