meja

Po dolgem času smo v slovensko-hrvaških odnosih dočakali dogodek, ki ga ne zaznamujejo incidenti, sporne izjave, ozemeljske zahteve in obtoževanja. V izjavah obeh prestolnic za povrh tudi ni zaslediti povišanih tonov.

Na začetku hrvaške diplomatske ofenzive na evropskih parketih se je Slovenija držala bolj ob strani. Tudi ob prejšnjih ponudbah Zagreba za arbitražo je bila zadržana. Tokrat pa se je morala opredeliti, saj so se k arbitražnemu iskanju rešitve začeli nagibati tudi v Bruslju. Evropski parlament bo po vsej verjetnosti pozval obe državi, naj premislita o arbitraži.

Za Slovenijo arbitraža ni najboljša rešitev, saj arbitrov hrvaški zgodovinski dolg do naše države ne zanima kaj dosti. Pa čeprav je Hrvaška z razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo pridobila velik kos ozemlja, Slovenija pa izgubila ne le ozemlja, temveč občuten del narodovega telesa. Prav zato so se povojni oblastniki pogovarjali o republiški meji na Mirni, pa čeprav so jo nato zarisali po Dragonji.

Vse te argumente Zagreb dobro pozna. Vendar njihovi politiki nikoli niso bili minimalisti, po domovinski vojni pa so postali še odločnejši. Včasih tako zelo, da ne izpolnjujejo niti že dogovorjenih sklepov.

Hrvaškega premierja Sanaderja čakajo jeseni volitve. Sosedska politika je bila na Hrvaškem vedno zelo hvaležna predvolilna tema, letos pa utegne biti drugače. Sanader namreč nima dovolj velike javnomnenjske podpore, zaradi približevanja uniji pa si tudi ne more privoščiti ostrejše retorike. Posebej zato, ker so v četrtek dobili prvi evropski namig o morebitnem vstopu v EU leta 2009. Zato bo Sanader še pred volitvami skušal doseči še vsaj načelen sporazum o arbitraži, kar bi bil zanj velik diplomatski in predvolilni uspeh.

In Slovenija? Čeprav bi kdo lahko sklepal, da se arbitraže boji, tega občutka med slovenskimi diplomati ni zaznati. Na arbitražo se Mladika že dolgo pripravlja, na notranjepolitičnem področju pa je v državi zavladalo vsaj formalno soglasje.

Da Slovenija zahteva arbitražo na celotni meji, je logično. Že sporazum Drnovšek-Račan je vseboval popuščanje na kopnem in pridobivanje na morju.

Za obe državi in obe naciji pa bo najbolje, če bodo diplomatska pogajanja tajna. Da se bomo poleti mirneje namakali v Jadranu - tudi onstran mejne črte.