agencijski dogovor
Ob rezervaciji je treba plačati še prijavnino - Gre za kartelni dogovor turističnih agencij?
Slovenske turistične agencije so se pred štirimi leti dogovorile in enotno uvedle prijavnino. V praksi to pomeni, da ob prijavi poleg osnovne cene, ki jo oglašujejo v katalogih, stranka plača dodatnih 15 evrov. Ali so s tem kršene pravice potrošnikov?
Kako je videti prijava za izlet, smo preizkusili v praksi. V eni od najuglednejših slovenskih agencij, Kompasu, smo vzeli katalog potovanj, izbrali destinacijo in se naslednji dan odpravili v njihovo poslovalnico. Cena dvodnevnega izleta na Bavarsko v katalogu je bila 106 evrov.
Za prijavo smo porabili kar pol ure: najprej čakanje, nato prijava, med katero je uslužbenka opravila še dva telefonska pogovora. Ker smo ob prijavi želeli plačati vse, osnovna cena ni bila več 106, ampak 119 evrov. Prijazna uslužbenka je pojasnila, da moramo ob prijavi za vsak primer plačati ceno, ki je v katalogu navedena kot cena ob udeležbi manj kot 45 oseb, razliko pa nam bodo vrnili, če se bo prijavilo več ljudi.
A glej ga zlomka, na računu je bila cena še višja, 132 evrov. Zakaj? “To so stroški rezervacije, ki ga obračunavajo vse agencije. Gre za administrativne stroške, ki jih imamo z vašo prijavo,” nam je prijazno pojasnila uslužbenka.
Že v katalogu je pisalo, da so vstopnine še dodatnih 30 evrov, kar pomeni skupaj 162 evrov. V primerjavi s prvotno ceno, 106 evrov, je torej dejanska cena izleta za 53 odstotkov višja.
Združenje turističnih agencij Slovenije, ki je prijavnine uvedlo, je na naša pisna vprašanja poslalo kratek odgovor. Prijavnine agencije ne zaračunavajo vsakemu potniku posebej, ampak le tistemu, ki rezervacijo opravi. To pomeni, da se v primeru, da prijatelji zberejo denar in se prijavijo skupaj, plačajo vsi skupaj le eno prijavnino. To je tudi razlog, da tega dodatka, ki se giblje med osmimi in 30 evri, ne objavljajo skupaj s ceno, saj je od primera do primera različna, pojasnjuje Filip Tobias, predsednik združenja agencij: “Običajno je višina stroška rezervacije objavljena na vidnem mestu v agenciji, na spletnih straneh agencij in drugod, potrošniki pa so z dejstvom, da se ob rezervaciji zaračunava strošek rezervacije že dodobra seznanjeni, saj agencije prijavnino zaračunavamo že vrsto let.” Koliko let pomeni “vrsta let”, smo ugotovili na internetu - dobra štiri leta. V našem primeru je bila prijavnina “po priporočilu združenja turističnih agencij” navedena v drobnem tisku na zadnji strani Kompasovega 204-stranskega kataloga. Enako piše tudi v splošnih pogojih drugih agencij, ki ravno tako stroške rezervacije zaračunavajo zaradi priporočila združenja, ki so ga same ustanovile. Tobias ni pojasnil, zakaj so prijavnine uvedli, odgovoril pa tudi ni na naše vprašanje, “ali gre za kartelni dogovor”.
Podobna vprašanja smo poslali tudi direktorju Slovenske turistične organizacije Dimitriju Picigi in Zvezi potrošnikov Slovenije, a odgovora v desetih dneh nismo prejeli. Tudi na spletni strani zveze potrošnikov, kjer je veliko uporabnih nasvetov, kako ubraniti svoje pravice v primeru napak organizatorjev, o prijavnini nismo našli ničesar.
Obširen odgovor pa smo prejeli s strani države, gospodarskega ministrstva. Urad ministrstva za varstvo potrošnikov je na vprašanje, kaj so storili zaradi tega dogovora agencij, odgovoril, da sofinancirajo informiranje potrošnikov in svetujejo državljanom “da bi le-ti čim bolj kritično presojali oglaševane vsebine in poznali svoje pravice”.
Pojasnjujejo, da bi se morali obrniti na druge organe. “Urad nima pristojnosti presojati, ali gre v konkretnem primeru za oglaševanje, ki je do potrošnikov zavajajoče. Nadzor nad spoštovanjem določb zakona o varstvu potrošnikov je namreč v pristojnosti tržnega inšpektorata, ki lahko na podlagi opravljenega inšpekcijskega nadzora ugotovi, ali gre za kršitev zakona ali ne,” odgovarja direktorica urada Mojca Burgar. Na vprašanje, ali gre za kartelni dogovor v škodo državljanov, pa: “O kartelnih sporazumih govorimo, ko konkurenčna podjetja skupaj določijo cene svojih produktov ali storitev, tako da potrošniki ne morejo izkoristiti konkurenčnega boja med ponudniki, da bi dosegli konkurenčne cene. Posledice za potrošnike so zato višje cene na trgu.” Ker nasprotuje svobodni konkurenci, kartelni dogovor prepoveduje tako slovenska kot zakonodaja EU, še pojasnjuje Burgova. Ker pa ima nadzor nad spoštovanjem te zakonodaje urad za varstvo konkurence, nam urad za potrošnike ne more pomagati.
Naš zgodba pa se je zaključila tako, da je bil izlet zaradi premajhnega števila potnikov odpovedan in so nam obljubili vrniti celoten vplačan znesek v desetih dneh.
TINO MAMIĆ
Slovenske turistične agencije so se septembra 2002 dogovorile, da bodo zaradi vse nižjih provizij, ki so jih imele pri posredovanju turističnih storitev, uvedle prijavnino, smo izvedeli od direktorja ene od agencij, ki je hotel ostati neimenovan. Na vprašanje, ali ne gre za kartelni dogovor, je sogovornik potrdil: “Da, temu bi lahko rekli kartelni dogovor.” Povedal je še, da so cene slovenskih agencij še vedno za približno petino nižje od drugih zahodnoevropskih, kljub prijavnini.
SLOVENIJA Prepoved urada za varstvo konkurence - Agencije vztrajajo
Urad za varstvo konkurence je že leta 2005 razglasil kartelni dogovor turističnih agencij o prijavninah za ničnega in združenju agencij naložil globo 10 milijonov tolarjev. Ne glede na odločbo agencije še naprej zaračunavajo prijavnine. Zaradi počasnosti sodnih postopkov se utegne celo zgoditi, da iz vsega skupaj ne bo nič in da bo prijavnina ostala.
Zgodba, ki smo jo načeli pred dnevi in zadeva kartelni dogovor slovenskih turističnih agencij, se nadaljuje z novimi dejstvi.
Prijavnine, ki so jih pred dobrimi štirimi leti kolektivno uvedle agencije in tako za 8 do 30 evrov povišale ceno vsakega potovanja, so v nasprotju z zakonodajo. Urad za varstvo konkurence je namreč že novembra 2005, torej že pred dvema letoma, ta ukrep prepovedal. “Sklepi Združenja turističnih agencij Slovenije skušajo preprečevati, ovirati oz. izkrivljati konkurenco,” pojasnjuje odločba in nalaga globo v višini takratnih 10 milijonov tolarjev. Zanimivo, da je globa za tovrstno kršitev danes trikrat višji znesek, ki pa je še vedno precej nižji kot v zahodnih državah, članicah EU.
Odločba pa je ostala mrtva črka na papirju. Združenje turističnih agencij Slovenije (ZTAS) se je marca lani zoper odločbo pritožilo, glede na počasnost sodišč pa vse kaže, da bo zadeva zastarala.
Predstavnik združenja agencij Filip Tobias zatrjuje, da odločba nima nobene zveze z prijavninami kot takimi. “Za nas sporno odločbo urada smo zavrnili po pravni poti, kljub temu pa smo po prejemu odločbe člane združenja pisno pozvali, naj kot doslej samostojno in neodvisno določajo cene svojih storitev,” zavrača očitke, da so agencije sklenile kolektivni dogovor.
Andrej Plahutnik, vodja urada za varstvo konkurence, pojasnjuje, da lahko agencije samostojno oblikujejo pogoje, priporočila pa ne smejo biti zavezujoča. Uporaba enakih cen (tarif) za dodatne storitve pa je tudi lahko sporna, pojasnjuje in napoveduje, da bo urad še naprej spremljal to problematiko.
Vodja Slovenske turistične organizacije, ki skrbi za promocijo slovenskega turizma, Dimitrij Piciga pravi, da je prijavnina običajna tudi v drugih državah. Razlog so “stroški posrednikov in trg, na katerega turistične agencije nimajo vpliva”. V Italiji znaša strošek rezervacije 40 evrov, pojasnjuje. “Menim, da ne gre za zavajanje potrošnikov. Običajno je višina prijavnine objavljena na vidnem mestu v agenciji, pa tudi potrošniki so o tem že seznanjeni, saj se prijavnina zaračunava že kar nekaj let,” dodaja Piciga, ki je bil še do lani predsednik ZTAS.
Glede na vse povedano je očitno, da bo dogovor med agencijami o prijavninah ostal neokrnjen, ker gre za priporočilo, pa čeprav se ga držijo vse agencije. Potrošnikom torej ostaja le, da pred vsakim potovanjem natančno preberejo tudi droben tisk. TINO MAMIĆ
V ponedeljkovi številki smo napačno zapisali, da nam Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije ni pravočasno poslal odgovorov na naša vprašanja. Žal nam jo je zagodel računalniški škrat, za napako pa se mu opravičujemo.
Kljub zelo pogostim odgovorom predstavnikov turističnih agencij, da imajo vse agencije prijavnino, smo našli eno, ki tega ne zaračunava. Gre za mariborski Aritours, eno od pomembnejših slovenskih agencij z lastnimi programi.
Primorske novice 9. in 11. julija 2007