agencijskidogovor

Zavajajoče cene agencij

Slovenske turistične agencije so se pred štirimi leti dogovorile in enotno uvedle prijavnino. V praksi to pomeni, da ob prijavi poleg osnovne cene, ki jo oglašujejo v katalogih, stranka plača dodatnih 15 evrov. Ali so s tem kršene pravice potrošnikov?

Kako je videti prijava za izlet, smo preizkusili v praksi. V eni od najuglednejših slovenskih agencij, Kompasu, smo vzeli katalog potovanj, izbrali destinacijo in se naslednji dan odpravili v njihovo poslovalnico. Cena dvodnevnega izleta na Bavarsko v katalogu je bila 106 evrov.

Za prijavo smo porabili kar pol ure: najprej čakanje, nato prijava, med katero je uslužbenka opravila še dva telefonska pogovora. Ker smo ob prijavi želeli plačati vse, osnovna cena ni bila več 106, ampak 119 evrov. Prijazna uslužbenka je pojasnila, da moramo ob prijavi za vsak primer plačati ceno, ki je v katalogu navedena kot cena ob udeležbi manj kot 45 oseb, razliko pa nam bodo vrnili, če se bo prijavilo več ljudi.

A glej ga zlomka, na računu je bila cena še višja, 132 evrov. Zakaj? “To so stroški rezervacije, ki ga obračunavajo vse agencije. Gre za administrativne stroške, ki jih imamo z vašo prijavo,” nam je prijazno pojasnila uslužbenka.

Že v katalogu je pisalo, da so vstopnine še dodatnih 30 evrov, kar pomeni skupaj 162 evrov. V primerjavi s prvotno ceno, 106 evrov, je torej dejanska cena izleta za 53 odstotkov višja.

Združenje agencij

Združenje turističnih agencij Slovenije, ki je prijavnine uvedlo, je na naša pisna vprašanja poslalo kratek odgovor. Prijavnine agencije ne zaračunavajo vsakemu potniku posebej, ampak le tistemu, ki rezervacijo opravi. To pomeni, da se v primeru, da prijatelji zberejo denar in se prijavijo skupaj, plačajo vsi skupaj le eno prijavnino. To je tudi razlog, da tega dodatka, ki se giblje med osmimi in 30 evri, ne objavljajo skupaj s ceno, saj je od primera do primera različna, pojasnjuje Filip Tobias, predsednik združenja agencij: “Običajno je višina stroška rezervacije objavljena na vidnem mestu v agenciji, na spletnih straneh agencij in drugod, potrošniki pa so z dejstvom, da se ob rezervaciji zaračunava strošek rezervacije že dodobra seznanjeni, saj agencije prijavnino zaračunavamo že vrsto let.” Koliko let pomeni “vrsta let”, smo ugotovili na internetu - dobra štiri leta. V našem primeru je bila prijavnina “po priporočilu združenja turističnih agencij” navedena v drobnem tisku na zadnji strani Kompasovega 204-stranskega kataloga. Enako piše tudi v splošnih pogojih drugih agencij, ki ravno tako stroške rezervacije zaračunavajo zaradi priporočila združenja, ki so ga same ustanovile. Tobias ni pojasnil, zakaj so prijavnine uvedli, odgovoril pa tudi ni na naše vprašanje, “ali gre za kartelni dogovor”.

Podobna vprašanja smo poslali tudi direktorju Slovenske turistične organizacije Dimitriju Picigi in Zvezi potrošnikov Slovenije, a odgovora v desetih dneh nismo prejeli. Tudi na spletni strani zveze potrošnikov, kjer je veliko uporabnih nasvetov, kako ubraniti svoje pravice v primeru napak organizatorjev, o prijavnini nismo našli ničesar.

Odgovor države

Obširen odgovor pa smo prejeli s strani države, gospodarskega ministrstva. Urad ministrstva za varstvo potrošnikov je na vprašanje, kaj so storili zaradi tega dogovora agencij, odgovoril, da sofinancirajo informiranje potrošnikov in svetujejo državljanom “da bi le-ti čim bolj kritično presojali oglaševane vsebine in poznali svoje pravice”.

Pojasnjujejo, da bi se morali obrniti na druge organe. “Urad nima pristojnosti presojati, ali gre v konkretnem primeru za oglaševanje, ki je do potrošnikov zavajajoče. Nadzor nad spoštovanjem določb zakona o varstvu potrošnikov je namreč v pristojnosti tržnega inšpektorata, ki lahko na podlagi opravljenega inšpekcijskega nadzora ugotovi, ali gre za kršitev zakona ali ne,” odgovarja direktorica urada Mojca Burgar. Na vprašanje, ali gre za kartelni dogovor v škodo državljanov, pa: “O kartelnih sporazumih govorimo, ko konkurenčna podjetja skupaj določijo cene svojih produktov ali storitev, tako da potrošniki ne morejo izkoristiti konkurenčnega boja med ponudniki, da bi dosegli konkurenčne cene. Posledice za potrošnike so zato višje cene na trgu.” Ker nasprotuje svobodni konkurenci, kartelni dogovor prepoveduje tako slovenska kot zakonodaja EU, še pojasnjuje Burgova. Ker pa ima nadzor nad spoštovanjem te zakonodaje urad za varstvo konkurence, nam urad za potrošnike ne more pomagati.

Naš zgodba pa se je zaključila tako, da je bil izlet zaradi premajhnega števila potnikov odpovedan in so nam obljubili vrniti celoten vplačan znesek v desetih dneh.

TINO MAMIĆ