Olika ni odlika
Bonbon, kolumna Čokoladni preliv, torek, 12.8.2008, Tino Mamić
V Sloveniji se lahko z marsičim pohvalimo, a z oliko nikakor. V deželi, kjer celo konji plešejo po taktih Straussove glasbe, je olika na psu.
-tevilni politiki, gospodarstveniki, novinarji in drugi nastopajoči na malih zaslonih bontona še niso vzeli v roke. Sicer se ne bi oblačili tako, da si moški na rekelcih (v prevodu tega izraza se moramo zadovoljiti z besedo suknjič, ki pa pomeni še marsikatero drugo obliko moške obleke) zapenjajo vse gumbe, čeprav bonton veleva imeti spodnjega odpetega. Drugi dokaz o bontonski nepismenosti so bele (svetle) obleke gostov v Odmevih, ki bi sodile kvečjemu na kubanske zabave iz predkastrovskega obdobja.
Novopečenih snobov s prostaškimi navadami ne bom niti omenjal. A tudi če se omejim samo na elito, je ta vse prej kot olikana. Najvišji državni voditelji recimo s kozarci šampanjca trkajo, čeprav jih snema televizijska kamera. Če poskusiš na kakem sprejemu nazdraviti z rahlim dvigom kozarca šampanjca, kot to veleva bonton, te gledajo kot sedmo čudo.
Ne vem, kako je bilo v Sloveniji, ko je bila še del kraljestva in še prej del cesarstva. A slovenske knjige pričajo, da so naši predniki v človeških stikih uporabljali veliko več vrst izrazov, kot jih uporabljamo danes. Lep primer današnje skromnosti izrazoslovja je pozdravljanje. V francoščini, denimo, lahko ob slovesu pozdraviš z več kot ducatom fraz. V slovenščini poznamo le na svidenje in bolj sproščene živijo, adijo, servus, čao. Ko sem pred leti načrtno začel na svidenje nadomeščati z lep dan ali lep vikend, so me vsi debelo gledali. Izraz zbogom pa uporabljam zelo redko, ker povzroči ne le izbuljene oči, ampak tudi prestrelitev s pogledom. Kot se mi zdi, pa je danes, hvala bogu, izbuljenih oči manj, saj se frazo lep dan večkrat sliši tudi iz ust, iz katerih tega še zdaleč ne bi pričakoval.
Iz jezika pa so v zadnjih desetletjih izginile tudi številne druge fraze. Tu in tam se sicer katera ponovno pojavi. Tako kot izraz klobuk dol, ki pa ga je nogometni selektor Srečko Katanec spremenil v kapo dol. Kapa se je potem v narodu dobro prijela in ostala (česar pa za slovenske žogobrcarske uspehe ne moremo trditi). Danes ta izraz, tako kot neumni full, uporabljajo vsi od najstnika do sodnika. Jezik preprostih ljudi ne vsebuje nič več prostaških izrazov kot jezik elite. Tega ni nikjer drugod. Verjetno tudi zato, ker nihče več ne bere knjig. A vendar bi glede na druge jezike - pričakoval, da izobraženci na glas ne preklinjajo. Pri nas pa se srbskih vulgarizmov, povezanih s spolnimi organi, ne sramuje nihče. V katoliških krogih je preklinjanja resda precej manj, kar pa ne pomeni, da ga je malo.
Zadnjič sem bral kolumno, ki pravi, da slovenskega turista ločiš od tujega, po tem, da gre v vodo bos. Tujci si namreč nataknejo plastična obuvala. A meni se zdi, da se slovenskega turista na morju še bolj prepozna po obleki. Veliko Slovencev se namreč za morje obleče bolj preprosto kot za na piknik. Zvečer se po prelepih obmorskih mestih sprehajajo v obledelih kratkih majicah z reklamnimi napisi, cenenih bermudah in natikačih modelnega leta 1983. -e turistke iz dežele, ki je zaradi stereotipnega spodbujanja sovraštva ne bom imenoval, gredo pred odhodom na morje vse po vrsti k frizerju.
Slovenci dan pred odhodom na dopust raje loščimo avtomobile. In v avtomobilu je prava odlika vse prej kot - olika.