vozniparkduhovnikov

 Luksuz je odveč

Ljudje so zelo pozorni na to, v kakšnih avtomobilih se vozijo duhovniki. V Dalmaciji so nedavno sprejeli pravilo, da duhovniki ne smejo imeti avtomobila, dražjega od golfa. Kako se z avtomobilsko “nevarnostjo” spopada slovenska Cerkev?

Pred leti, ko je bil ljubljanski metropolit in nadškof Franc Rode, je vozil belega audija v vrednosti približno 71.000 evrov (takratnih 17 milijonov tolarjev).

Podobnih avtomobilov med duhovniki v Sloveniji ni, kar pa za škofije onstran Kolpe ne velja. Hrvaški duhovniki so si v zadnjih letih finančno precej opomogli, kar se je pokazalo na njihovem voznem parku in povzročilo širjenje govoric. V zahodni Hercegovini, ki slovi kot dežela z najvišjim številom mercedesov na kvadratni kilometer, je mogoče v mercedesu opaziti celo frančiškansko kuto.

Danes se splitski nadškof vozi v passatu iz prejšnjega stoletja, frančiškanski redovniki pa imajo za zgornjo mejo postavljenega golfa.

V Sloveniji veljajo nepisana pravila

V pogovorih z nekaj duhovniki smo izvedeli, da posebnega ni pravila o tem, koliko denarja lahko zapravijo za avtomobile. Kljub temu pa škofje v neformalnih posvetih velikokrat poudarijo, naj bo izbira primerna, in ne luksuzna.

Igor Vojinović, tiskovni predstavnik mariborske nadškofije, na vprašanje, kakšne avte vozijo tamkajšnji župniki, odgovarja, da povprečne.

Na očitek, da gre tudi za drage modele, pa odgovarja, da gre po navadi res za kakšen večji avtomobil, toda starejšega letnika. Nadškof Franc Kramberger in ekonom Jože Kraševec imata vsak svojega beemveja, ki sta stara šest in sedem let. Novi murskosoboški škof ima novega C5, ki pa so mu ga kupili verniki in mu ga podarili ob imenovanju, pravi. Pomožni škof Jožef Smej pa se vozi v osnovnem modelu Renaultovega clia.

Neuradno smo izvedeli, da naj bi nekaj posameznih župnikov v nadškofiji imelo tudi dražje avtomobile prestižnejših znamk. Mariborska škofija ne vodi statistike, kakšne avtomobile vozijo njeni duhovniki. Nadškof svojim podrejenim svetuje le, naj si kupijo varen avtomobil srednjega razreda. Vojinović poudarja, da nekateri duhovniki prevozijo ogromno kilometrov, drugi pa se vozijo po gorskih poteh oddaljenih župnij, ki jih upravljajo.

Na Primorskem nobenega beemveja

O avtomobilih smo povprašali tudi na koprski škofiji. Tiskovni predstavnik Božo Rustja pravi, da je “splošno navodilo za vsakega duhovnika in kristjana evangelij, ki svari pred bogastvom”. Rustja meni, da je dobro, če z izbiro avtomobila “duhovniki ne dajemo povoda za pohujšanje in nepotrebne govorice”. Hkrati opozarja, da se duhovnik, ki letno prevozi tudi po 40.000 kilometrov, ne more voziti v nevarnem avtomobilu.

Koprski škof Metod Pirih ima audija A3, pomožni škof Jurij Bizjak pa passata. Rustja se nasmeje ob ugotovitvi, da se Bizjak pri svojih dveh metrih višine težko spravi v manjši avto. Škofija ima samo en službeni avtomobil, berlinga, sicer pa vsi uslužbenci za službene namene uporabljajo svoje avtomobile. Pirih je eden redkih škofov, ki sam vozi avto v pralnico. Povedal je, da mu je nek črpalkar svetoval, naj svoje vozilo “šenka ministrantom, ker je neugledno za škofa, in si kupi kaj večjega”. Svojim duhovnikom svetuje, naj pri nakupu avtomobila ne pretiravajo, naj kupijo sebi primeren avto. “To pomeni, da bo župnik na neki hribovski župniji lahko kupil terenca. Olajšal mu bo pot do ljudi,” pojasnjuje Rustja.

Ali verniki na koprsko škofijo pošljejo kakšno pritožbo zaradi zloščene pločevine? “Pritožb ne, babje čenče pa,” pove Rustja in opiše, kako so nekoč “koprski golobradci brez enega samega dneva delovne dobe kritizirali 'avtopark' pred škofijo”. Odgovoril jim je, da imajo pravico kritizirati “samo tisti, ki imajo doma en sam avto, in je ta slabši od parkiranih”. In mladeniči so utihnili. Na vprašanje, ali ima kdo od duhovnikov v lasti avtomobil znamke BMW, audi ali mercedes, pa tiskovni predstavnik odločno zanika: “V koprski škofiji ne!”

                                                                        TINO MAMIĆ