Za razvoj, ne le obstoj
Premier in ministra so se v Kopru z italijansko manjšino pogovarjali o šolstvu in pokrajinski zakonodaji
Primorske novice, 21. marec 2007
Pokrajinsko zakonodajo je treba tako pripraviti, da bosta obe manjšini ne le obstali, ampak se tudi razvijali, je včeraj po vladnem srečanju z italijansko manjšino v Kopru dvakrat poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Predsednik vlade Janez Janša, zunanji minister Dimitrij Rupel in minister za kulturo Vasko Simoniti so se slabo uro za zaprtimi vrati pogovarjali s predstavniki italijanske manjšine.
Dijakov je čedalje manj
Italijanska manjšina, ki so jo na srečanju predstavljali italijanski poslanec DZ Roberto Batelli in vodstvo Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti (CAN) z Albertom Scherianijem na čelu, so vlado opozorili na svoje težave. Največji problem je šolstvo, kjer na srednjih šolah z italijanskim učnim jezikom pada število dijakov. Proti temu se lahko borijo samo z dobrimi programi, za kar potrebujejo denar, so predstavniki manjšine opozorila tudi šolskega ministra Milana Zvera, ki si je včeraj v Piranu ogledal gradbišče za novo italijansko osnovno šolo.
Predstavniki manjšine so podali pripombe na nastajajočo resolucijo o italijanski in madžarski manjšini, ki jo pripravlja vladni urad za narodnosti. Državni zbor naj bi z resolucijo zagotovil ukrepe, ki bodo pripomogli k ustvarjanju ustreznih pogojev za ohranjanje in razvoj narodnih skupnosti, da bosta dejansko postali polnopravni element, element razvoja in element sožitja na narodnostno mešanih območjih.
Pogovor je tekel tudi o pokrajinski zakonodaji, ki bo po premierjevih besedah “morala upoštevati položaj obeh narodnih manjšin”. Za Janšo ni tako pomembno, kako se bo pokrajina imenovala, ampak je ključna njena vsebina.
Okrepiti manjšino
“Ugotovili smo, da smo v dveh letih od našega prejšnjega srečanja kar nekaj stvari rešili,” je po srečanju povedal premier. “Čaka pa nas še veliko novih izzivov v prihodnosti, s katerimi bi se položaj manjšine okrepil,” je dodal.
Na srečanju ni bilo Maurizia Tremula, predstavnika Unije Italijanov, ki združuje italijansko manjšino v Sloveniji in na Hrvaškem. Tremul je nekaj minut pred začetkom srečanja povedal, da je bil v ponedeljek še med povabljenci, potem pa so ga izločili. “To se mi je zgodilo prvič v 17 letih. Gre za nespoštovanje demokracije,” je komentiral. TINO MAMIĆ
Kako velika je manjšina?
Ocene o številu Italijanov v Sloveniji so različne. Po popisu leta 1991 se je za Italijane opredelilo 2959 ljudi, leta 2002 pa le še 2258. “Glavni razlog je specifičen čas, v katerem se je popis odvijal in leti nista povsem primerljivi,” je številke komentiral premier Janša. Poudaril je, da je število ljudi z italijanščino kot maternim jezikom v istem obdobju upadlo le za zanemarljivo majhno število. Popis 2002 navaja 3762 ljudi, ki jim je italijanščina materinščina, v volilnih imenikih pa je 3388 članov manjšine.