Veliko idej, malo možnosti
Tino Mamić
Italijanska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa se je zavzela, da bi izseljenci in zamejci dobili dva poslanca v državnem zboru. Pobuda ni nova, saj se o njej govori že več let. Kljub načelni podpori v velikem delu družbe pa ostaja nerazrešeno vprašanje, komu bi dali volilno pravico - Slovencem ali samo slovenskim državljanom?
Konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Italijo je v torek v Gorici sprejela resolucijo za zastopstvo zamejcev in izseljencev v državnem zboru.
Delegati so sicer na konferenci za predsednika ponovno izvolili Marjana Terpina in se zavzeli, da bi stavbo nekdanjega jugoslovanskega konzulata v Milanu, ki je pripadla Sloveniji, namenili dejavnostim tamkajšnjih Slovencev.
Vodja zamejske manjšinske koordinacije Slomak Rudi Pavšič načeloma podpira pobudo, a zastavlja vprašanje, kako jo uresničiti? Le redki Slovenci v Italiji in Avstriji imajo slovensko državljanstvo, kar je premalo za reprezentativnost, pojasnjuje. Druga možnost bi bil volilni imenik, v katerega bi se prostovoljno vpisovali pripadniki manjšine, podobno kot Italijani v Sloveniji. To bi privedlo do preštevanja manjšine, kar predstavlja veliko nevarnost, opozarja Pavšič.
Namesto tega Pavšič predlaga, da bi predstavnik Slomaka, ki predstavlja vse zamejce, postal poslanec s statusom opazovalca. To pomeni, da ne bi imel glasovalne pravice, lahko pa bi razpravljal enako kot drugi poslanci.
Podobno meni stranka koroških Slovencev Enotna lista. Njen predsednik Vladimir Smrtnik je za PN pred tedni povedal: “Bliže mi je, da bi ob morebitni reformi slovenskega parlamenta zamejci avtomatično dobili svojega predstavnika.”
Zamejska organizacija SKGZ pa se boji, da bi manjšinski prostor postal “veliko strankarsko lovišče”. Predvsem v Benečiji bi se Slovenci znašli pod hudim pritiskom italijanske večine, ki bi jih obtoževala izdajstva, meni SKGZ.
V državnem zboru je predlog za spremembo ustave za zastopstvo Slovencev izven Slovenije novembra lani vložila NSi. Predlagajo povečanje števila poslancev z 90 na 94; dva bi izvolili zamejci, dva izseljenci in zdomci. Volilni imeniki bi morali biti tajni, da jih avstrijski nacionalisti ne bi mogli izkoriščati, je pojasnil vodja poslanske skupine Jožef Horvat. V tem trenutku imajo zbranih 16 podpisov poslancev, potrebujejo pa jih še štiri. V stranki so začudeni, da poslanci SDS niso prispevali svojih podpisov.
Čeprav ni veliko možnosti, da bi v parlamentu dobili podporo 60 poslancev za spremembo ustave, bo NSi s predlogom vztrajala.
Dobro obveščeni vir blizu SDS je zanikal možnost, da bi ta predlog bilo mogoče spraviti skozi vse postopke do naslednjih volitev, čeprav je največja parlamentarna stranka ideji načelno naklonjena.
Prav danes bo izseljence v Argentini, ki se v svetu najbolj množično udeležujejo slovenskih volitev, obiskal zunanji minister Dimitrij Rupel. Zastopstvo v državnem zboru bo gotovo ena od tem pogovorov.
TINO MAMIĆ