Zamejci kot zgled
ITALIJA
Rojena je nova levosredinska Demokratska stranka - 3,4 milijona volilcev volilo predsednika
Komentar
Rimski župan Walter Veltroni je bil izvoljen za predsednika Demokratske stranke (DS), ki je nastala po združitvi Levih demokratov in Marjetice. Enotno ga je podprla slovenska manjšina, ki je v strankarski dvotisočglavi državni skupščini dobila eno članico, levodemokratko Tamaro Blažina.
Novoustanovljeno stranko bo vodil Walter Veltroni (52), ki je dobil več kot tri četrt vseh glasov. Udeležba na volitvah je presegla najbolj optimistična pričakovanja, saj je svoj glas oddalo 3,4 milijona ljudi.
“Trije milijoni ljudi so vzeli v svoje roke usodo italijanske politike,” je izide komentiral Veltroni in napovedal, da bo DS, ki bo odslej največja politična formacija v državi, sklepala zavezništva na podlagi svojega programa. “Priče smo prelomnici v zgodovini italijanske politike,” je še menil. Tistim, ki napovedujejo rivalstvo med vlado Romana Prodija in vodjo največje koalicijske stranke, ki pa ni član vlade, je Veltroni odgovoril, da Prodiju jamči polno podporo.
Da bo nova stranka vlado kvečjemu okrepila, je prepričan tudi premier Prodi, ki je nedeljske množične volitve opisal kot uresničitev sanj: “Demokratska stranka se je rodila z izjemno močjo.”
Veltroni, katerega ded je bil Slovenec, bo uradno imenovan za sekretarja Demokratske stranke na ustanovni skupščini, ki bo konec meseca v Rimu. Skupščina bo nato pripravila tudi program in statut stranke.
Prodi si je več kot deset let prizadeval doseči povezavo daleč največje leve stranke, Levih demokratov, s sredinsko Marjetico, v katero so se leta 2002 združili Prodijevi Demokrati, Ljudska stranka in Stranka italijanske prenove. Obe politični formaciji sta na kongresih aprila letos odobrili združitev, čeprav ta ni potekala povsem brez težav. Pristaši skrajno levega krila Levih demokratov so protestno izstopili iz stranke, češ da se ta preveč približuje sredini.
Nova stranka naj bi se, kot obljubljajo njeni najvidnejši predstavniki, približala državljanom in zadovoljila tudi tiste številne Italijane, ki se pritožujejo nad odmaknjenostjo politikov od vsakdanjega življenja.
Veltroni poudarja, da se bo Demokratska stranka zgledovala po ameriških demokratih in britanskih laburistih.
Velika večina slovenske manjšine je novo stranko podprla. Na deželni ravni je “levi” del glasoval Bruna Zwecka, ki je zmagal, “desni” pa Gianfranca Morettona.
V deženi skupščini DS pa bodo sedeli predstavniki slovenske manjšine iz Videmske, Goriške in Tržaške pokrajine.TINO MAMIĆ
Tino Mamić
Nastanek Demokratske stranke
* 1996 Levosredinska koalicija Oljka zmaga na volitvah, Romano Prodi postane premier;
* 1998 nezaupnica Prodiju z enim glasom večine;
* 1999 Prodi postane predsednik evropske komisije;
* 2001Silvio Berlusconi (desnosredinska koalicija Dom svoboščin) zmaga na volitvah;
* 2002 ustanovitev sredinske Marjetice;
* 2004 Prodijeva koalicija Oljka dobi na evropskih volitvah 31 odstotkov glasov;
* 2006 koalicija Unija zmaga na volitvah, Prodi premier;
* 2007 aprila združitev Levih demokratov in Marjetice, 12. oktobra volitve predsednika
Zamejski mediji so prejšnji teden v en glas vabili Slovence, naj se udeležijo volitev vodstva združene Demokratske stranke. Kar tostran meje spominja na agitacijo, pomeni onstran meje preživetje.
Primorci, ki so leta 1947 in 1954 postali zamejci, so tako kot vsi Slovenci (v matici, zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu) politično razdeljeni. To ne bi bilo nič posebnega, če razdelitev ne bi bila tako globoka in če narod ne bi štel samo skromna dva milijona in pol duš.
Vendar pa se je po letu 1990 (demokracija) in 1991 (osamosvojitev) veliko stvari spremenilo. Razlike med levimi in desnimi so se zmanjšale in ponekod so odvečno razlikovanje celo povsem odpravili. Zamejska Primorska bi v tem procesu vzpostavljanja zaupanja med levico in desnico lahko bila marsikomu (tudi v matični Primorski) za zgled.
Pot, ki so jo v zadnjih dveh desetletjih na področju medijev in politike prehodili zamejci, je privedla tudi do tega, da so od nedelje dalje pod istim strankarskim dežnikom. Prej je bila to utopija.
Zagon nove stranke, ki združuje (levi) del sredinskih krščanski demokrati in večino socialistov, spodbuja tudi velika pričakovanja. Ljudje so prepričani, da je v italijanski politiki preveč korupcije in statistika dokazuje, da imajo italijanski politiki najvišje plače v Evropski uniji.
Ker nič ne kaže, da bi se glede obojega v italijanski politiki na hitro kaj spremenilo, utegne nova stranka že kmalu izgubiti nekaj vetra v jadrih. Posebej, ker ostajajo na vrhu isti ljudje, ki so svoje vrednote že pokazali. Bodo politiki poslej drugačni?
Nova oblačila lahko seveda pomagajo, vendar le, ko so zunanji simbol notranjih sprememb.
Nova stranka ni samo skupina ljudi, ki je prej imela eno, zdaj pa si je nadela novo ime. Takih primerov namreč poznamo veliko - tudi doma. Demokratska stranka je politična skupina različnih svetovnih nazorov. Ima dva glavna cilja: izvajanje socialne politike in boj proti Berlusconiju. V tem trenutku se zdi politični boj proti medijskemu vitezu pomembnejši, kot je gradnja socialne države. Vendar pa je iskanje skupnega jezika med krščanskimi socialci in socialdemokrati (če izraza malce poslovenimo) še večji in težji izziv.
Volilci so svojo nalogo v nedeljo opravili. Zdaj so na vrsti politiki.