Alain Lamassoure
Alain Lamassoure (63) je član poslanske skupine Evropske ljudske stranke (EPP) in francoske desnosredinske UMP, ki jo vodi Sarkozy. Lamassoure je večkratni minister, član parlamenta, poslanec evropskega parlamenta in nekdanji član konvencije o prihodnosti Evrope. Doma je na jugozahodu države v francoski Baskiji.
Dva dni pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami je v Franciji še vedno nemogoče napovedati izid. Levosredinska Segolene Royal in desnosredinski Nicolas Sarkozy sta se v sredo soočila v televizijskem dvoboju, ki ga je gledal vsak drugi Francoz. Razprava je bila na trenutke burna, tekmeca pa sta si med njo izmenjala vrsto kritik glede reševanja gospodarskih in socialnih problemov. Po anketah je zmagovalec malih ekranov Sarkozy.
Nedeljske predsedniške volitve v Franciji so zelo pomembne za vso Evropsko unijo. Eno od ustanoviteljic Unije skupaj z Nemčijo imenujejo tudi motor EU, in prav tu se je zaustavil proces sprejemanja evropske ustavne pogodbe. O tem smo se na sedežu evropskega parlamenta v Strasbourgu pogovarjali s poslancem Alainom Lamassourom, tesnim sodelavcem predsedniškega kandidata Nicolasa Sarkozyja.
Francija je ena redkih držav s predsednikom, ki je pomembnejši od premierja. Kakšen je odnos med njim in parlamentom?
“Francoska politična ureditev je zelo posebna, ker je mešanica predsedniškega in parlamentarnega sistema vladanja. Predsednik, izvoljen na splošnih volitvah, je šef izvršilne oblasti, podobno kot v ZDA. Predsednik države imenuje predsednika vlade, ta pa je odgovoren parlamentu. Zato so mesec dni po predsedniških vedno še parlamentarne volitve. Običajno stranka, iz katere izhaja predsednik, dobi tudi večino v narodni skupščini. Predsednik mora namreč pri svojem vladanju upoštevati zakonodajno moč parlamenta.”
Zakaj so nedeljske predsedniške volitve tako pomembne?
“Volitve prinašajo generacijsko spremembo. Stari voditelji se poslavljajo, zato bodo to prve prave volitve 21. stoletja v Franciji. Naša država je v krizi zadnjih dvajset let. Imamo visoko stopnjo nezaposlenosti in prepočasno gospodarsko rast, kar nas uvršča na 12. mesto med 13. članicami evroobmočja. Zato potrebujemo globoke reforme.”
Se vam zdi, da Evropa tako nestrpno pričakuje volitve tudi zaradi blokirane evropske ustave?
“Žal so ljudje v Franciji in na Nizozemskem pred dvema letoma zavrnili evropsko ustavo. Odtlej pa se je pokazalo, da razširjena EU potrebuje nova pravila za svoje delovanje in razvoj. Nicolas Sarkozy podpira, tako kot več evropskih voditeljev, sprejem novega besedila pogodbe, ki bi vsebovalo vse ključne in razvojne dele predlagane ustave. To bi pomenilo, da bi do pogodbe prišli s škarjami namesto z nalivnim peresom. To bi trajalo le nekaj mesecev: do junija, ko se konča nemško predsedovanje, bi sprožili proces in nato do konca leta dosegli dogovor. Nato bi imeli do naslednjih volitev v EP poldrugo leto časa za ratifikacije v nacionalnih parlamentih.”
Kot eden od članov konvencije za evropsko ustavo pa verjetno niste najbolj zadovoljni s tem predlogom?
“Seveda bi raje imel izvirno obliko ustave, a žal so jo francoski in nizozemski volilci zavrnili. V tem trenutku pa moramo nujno priti do dobrega sistema odločanja v EU. Danes namreč temu ni tako. Naj postrežem s primeroma: energetika in priseljevanje. Vseh 27 vlad se strinja glede reševanja teh problemov, vendar nimajo legalnega vzvoda ali oblasti, da bi te odločitve sprejeli. Zato je nova pogodba nujna. Potem bi imeli čas za dogovarjanje o novi ustavi, ki pa bi jo dali istočasno na referendum v vseh državah članicah. To bi omogočilo državam, ki želijo napredovati v evropskem združevanju, da ne čakajo na vse članice.”
Ali je referendum res prava pot? Če bi naredili referendum o evropskem povezovanju ob nastanku EU, bi zamisel zagotovo dobila premalo podpore.
“Takrat so bili spomini na vojno še zelo živi. Danes, šestdeset let za tem, pa ustvarjamo novo politično enoto, ki ima svojo oblast, izvoljeno s strani posameznih nacij. Sedaj smo na polovici tega procesa. Referendum sedaj lahko sprejmemo, sicer pa imate prav, da referendum ne more biti edina rešitev.”
Javnomnenjske raziskave napovedujejo minimalno zmago Sarkozyju: včeraj so mu vprašani namenili 53, Royalovi pa 47 odstotkov glasov. Prvi rezultati vzporednih volitev bodo izven Francije znani v nedeljo po 18. uri, v Franciji pa po zaprtju volišč ob 20. uri. TAM
Katera je po vašem mnenju glavna razlika med kandidatoma?
“Imamo dve različni metodi boja z nezaposlenostjo. Royalova in socialisti bi skrajšali delovni čas, Sarkozy pa bi ga podaljšal, omogočil izjeme in podaljšal delovno dobo. To se je pokazalo kot uspešno v drugih državah EU. Gospodarstvo je glavni problem Francije. 35-urni delavnik je velika napaka. Saj tega nima nobena država na svetu!”
TINO MAMIĆ
Primorske novice, 4. maja 2007