Počitnice in zavlačevanje
LJUBLJANA
O aferi Sova se pred koncem poletja ne bo izvedelo veliko novega
Prisluškovalna afera pred koncem poletja še ne bo dobila epiloga. Poleg parlamentarnih počitnic in dopustov je tu še procedura, ki jo različno razlagajo. Da se afera Sova tako počasi razpleta je po mnenju pozicije krivo zavlačevanje opozicije.
Konec junija je v javnost prišla novica, da odvetnica Nina Klemenčič Zidar od Antona Ropa zahteva preklic njegovih izjav, da naj bi Ivo Sanader in Janez Janša načrtovala incidente v Piranskem zalivu leta 2004. Po petih dneh, v katerih Rop ni ne preklical izjav niti se ni opravičil, je odvetniška pisarna sporočila, da “pripravljajo vse, kar je potrebno za nadaljevanje postopka v primeru zahteve po javnem opravičilu zaradi neresničnih izjav”. Odtlej se glede tega ni zgodilo nič več.
V četrtek nam je Rop zatrdil, da doslej tožbe še niso vložili. Prepričan je, da tega odvetniška pisarna ne bo storila, omenja pa štiri priče, ki bodo potrdile njegove trditve. Pojasnil je, da mu je v času, ko je bil premier, takratni direktor Sove Iztok Podbregar prinesel poročilo o delu Sove, v katerem je našel tudi stenogram pogovora med Sanaderjem in Janšo, ko ga je slednji prosil, naj zaradi bližajočih se volitev naroči še kakšen incident. Po pregledu dokumentov je dokumente ponovno zapečatil in vrnil Podbregarju, ki jih je nesel na Sovo, pravi Rop in pojasnjuje, da je to ustaljen postopek, saj zaradi tajnosti dokumentov vlada takih poročil ne arhivira.
Sporni dokumenti bi torej morali biti v arhivu Sove. Nekateri člani parlamentarne komisije so potrdili, da so doslej videli le odredbe o spremljanju, to je o prisluhih hrvaškim telefonskim številkam, vsebine pa niso videli.
Trije poslanci SDS so zato v četrtek na predsednika komisije za nadzor nad varnostnimi službami Pavla Gantarja (NP) naslovili poziv, naj članom komisije čim prej omogoči pregled posnetkov pogovorov Sove o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004.
Gantar jim je včeraj odgovoril, da pred očmi javnosti ne bo razpravljal o načinu uresničevanja sklepov komisije.
O tej temi so želeli razpravljati tudi na parlamentarni komisiji za peticije in človekove pravice, kar pa je njena predsednica Majda Potrata (SD) zavrnila. Pred dvema tednoma je to zahtevala poslanska skupina demokratov in odgovor prejela včeraj, na zadnji možni dan. “Sklic nujne seje mora izpolnjevati nekatere pogoje. Tako mora biti nujnost res opravičljiv razlog,” je povedala Potrata. Poslovnik ne opredeljuje definicije nujnosti, dosedanja praksa pa ni povsem enotna in jasna, je mnenje parlamentarne zakonodajno pravne službe razložila Potrata.
Takoj ji je odgovorila vipavska poslanka Eva Irgl (SDS): “To ni res. Zahteva je v skladu s poslovnikom. Potrata je dolžna sklicati sejo, sicer krši poslovnik državnega zbora.” Tudi mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe jasno pravi, da ni nikakršnih zadržkov za sklic seje, poudarja članica komisije Irgl. SDS po njenih besedah ni zahtevala nujne seje, da bi ugotavljali resničnost Ropovih navedb, pač pa zato ker je izjava odprla vrsto ustavno-pravnih vprašanj, ki zadevajo varstvo človekovih pravic.
Ker so že od ponedeljka parlamentarne počitnice, ki bodo trajale do 3. septembra, je možnosti za nove seje preiskovalnih komisij v naslednjih tednih malo. Seje so namreč le izjemoma, saj je veliko poslancev in povabljencev na dopustih. Komisija za nadzor nad varnostnimi službami tako čaka do 16. avgusta, da bosta Iztok Podbregar in njegov odvetnik končala dopust. Dodatno čakanje utegne nastati tudi zaradi novih pravil o sestavi delovnih teles, ki je začel veljati pred kratkim in bo posledično spremenil sestavo nekaterih komisij.
Da je vzrok dolgotrajnosti zavlačevanje, pa meni šef poslanske skupine demokratov Jože Tanko: “Dejstvo je, da člani iz opozicijskih parlamentarnih strank poskušajo ovirati delo komisije”.
Predsednik državnega zbora France Cukjati je ob tem včeraj opozoril tudi na “deviacijo” pri delu nekaterih delovnih teles, saj nad-zorna komisija ni preiskovalna, zato Rop in Podbregar nista dolžna odgovarjati na vprašanja o domnevnem dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu. TINO MAMIĆ
I
Široko medijsko poročanje o aferi Sova povečuje sumničavost ljudi, ki so nagnjeni k takšnemu reagiranju, pravi varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik. Po njenih besedah so ljudje bolj prepričani, da tudi njih zasledujejo, v uradu varuhinje pa se praktično vsak dan srečujejo s posamezniki, ki so prepričani, da so jim na ta način kršene človekove pravice, je varuhinja dejala po današnji predaji letnega poročila o delu varuha predsedniku DZ.