pobudabrezfigevžepu
Pobuda brez fige v žepu
SLOVENIJA, HRVAŠKA
O meddržavnih odnosih se politiki pogovarjajo tudi med gledanjem tekem
Mesec dni po tem, ko je zunanji minister Dimitrij Rupel v intervjuju za Primorske novice povedal, da so poslali v Zagreb pobudo za rešitev odprtih vprašanj, se o podrobnostih še vedno, bolj kot ne, ugiba. Hrvaška vlada, ki se v ponedeljek odpravlja na počitnice, uradni odgovor še pripravlja, za zdaj pa so reakcije hrvaške politike pozitivne.
KOMENTAR
Dober signal
Slovenska pobuda za rešitev problemov s Hrvaško, o kateri je prvi poročal prav naš časnik že pred mesecem dni, je v zadnjem tednu dobila konkretnejše obrise.
Čeprav slovensko zunanje ministrstvo ni potrdilo ničesar, pa so podrobnosti (Badinter) prišle v medije iz ust hrvaških politikov in nekaterih slovenskih parlamentarcev.
To je zaskrbljujoče. Ponovno - začelo se je že ob odkrivanju nepravilnosti pri tajni obveščevalni službi Sova - so nekateri poslanci novinarjem razkrili informacije, o katerih še svoji ženi v postelji ne bi smeli niti črhniti.
Čeprav si novinarji takih virov želimo, pa to za državo in njene državljane gotovo ni dobro.
Slabost curljanja informacij je tudi, da v obilici domnev in hipotez - kot vedno - nastane veliko napak, česar se povprečen bralec niti ne zaveda.
Ali gre za odgovor na hrvaški predlog izpred dveh let in obnovitev ideje hrvaškega predsednika Stjepana Mesića niti ni pomembno. Iluzorno bi bilo namreč pričakovati revolucionarno rešitev, ki bo izpolnila vse želje.
Vse karte so že dolgo na mizi, vprašanje je le, kako jih razdeliti, da bodo vsi igralci zadovoljni.
Očitno je, da sta se glavna igralca, Janez Janša in Ivo Sanader, že dolgo pogovarjala o mejnem vprašanju.
Logično je, da bi bil dogovor o arbitraži, konciliaciji ali mediaciji politični uspeh, ki si ga ob neugodnih rezultatih javnomnenjskih raziskav zelo močno želita oba premierja. Sanaderju se še posebej mudi, saj ga volitve čakajo že jeseni.
Dogovor o začetku dogovarjanja, pa tudi končno odločitev, s katero se del politikov na obeh straneh meje nikoli ne bo strinjal, se prestavlja na obdobje po volitvah.
Pred prejšnjimi volitvami so tako levi kot desni politiki obeh držav nabirali točke z zaostrovanjem stališč in izkazovanjem odločnih (populističnih) političnih potez.
Tokrat pa (trenutno) kaže, da sta se vladi odločili za pridobivanje političnih točk z iskanjem kompromisnih rešitev.
Čeprav se lahko že jutri ob Dragonji in v Piranskem zalivu v maniri starih predvolilnih običajev začno dogajati nenavadne stvari, pa je to dober signal.
Slovenski predsednik vlade Janez Janša je povedal, da je bila pobuda neformalno oblikovana pred letom dni. Zunanje ministrstvo jo je v Zagreb poslalo aprila letos, trdi neimenovani diplomatski vir. Pobuda je “celovita in se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj”, v naslednjih dveh mesecih pa “bo jasno, ali bo mogoče storiti korake naprej”, napoveduje Janša.
Zaupni dokument
19. julija je pobudo z nekaj drobnimi popravki kot zaupni dokument odobrila vlada, istega dne pa je dobila zeleno luč tudi na zunanjepolitičnem odboru državnega zbora.
Včerajšnji Mag poroča, da naj bi poslanec Anton Anderlič (LDS) dokument skušal odnesti iz sejne sobe, a mu ga je na hodniku odvzela sekretarka odbora. Kljub oznaki zaupno pa so v naslednjih dneh hrvaški in slovenski mediji objavili nekaj podrobnosti iz sporazuma.
V nedeljo sta se na teniškem turnirju v Umagu za zaprtimi vrati sestala Janša in hrvaški predsednik Stjepan Mesić. Hrvaški tednik Nacional trdi, da je Mesić podprl slovenski predlog, da bi ženevsko Sodišče za pomiritev in arbitražo pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki ga vodi francoski pravnik Robert Badinter, posredovalo v sporu. Mediacijo podpira tudi hrvaški premier Ivo Sanader. Tednik pravi, da sta se o pobudi dogovorila premierja, podrobnosti in tehnično izvedbo pa naložila zunanjima ministroma.
Čakanje na odgovor
Hrvaška vlada o pobudi najprej sploh ni govorila in je zanikala, da je sploh prejela uradni predlog. Sanader je nato izjavil, da so prejeli le odgovor na dve leti staro pobudo, ki jo Zagreb poslal Ljubljani. Napovedal je, da bodo pobudo preučili in da predlog o razsodniku pozdravljajo. Vlada sicer v ponedeljek začenja dopust.
Hrvaški mediji so pobudi namenili veliko manj pozornosti kot slovenski. Včeraj so, denimo, obširneje poročali le o trditvi Financial Timesa, da Slovenija aktivno išče diplomatsko rešitev za kosovski spor.
Vodja istrske županije Ivan Jakovčić (IDS) je včeraj v Pulju pobudo ocenil kot pozitivno in iskreno. Slovenija jo je po njegovem mnenju predlagala “brez fige v žepu” in je zato hrvaške oblasti pozval, naj k njej pristopijo skrajno odgovorno. Včeraj popoldne je STA sporočila, da si bosta Janša in Sanader ogledala sinočnjo nogometno tekmo v Domžalah med slovenskim in hrvaškim prvakom. Ali sta se pogovarjala tudi o slovenski pobudi, pa do konca redakcije še ni bilo znano. TINO MAMIĆ
* 3. julij: Rupel za PN pove, da je Slovenija poslala v Zagreb predloge za rešitev odprtih vprašanj
* 19. julij: pobudo zaupno podpreta vlada in zunanjepolitični odbor DZ
* 29. julij: Janša in Mesić se sestaneta v Umagu
* 31. julij: Sanader: slovenska pobuda je odgovor na hrvaško pobudo izpred dveh let
* 1. avgust: Janša in Sanader si skupaj ogledata nogometno tekmo v Domžalah
Predsedniški kandidat Zmago Jelinčič (SNS) predlaga, da bi se z gradnjo predora pod Šmarjami pri Kopru izognili natančni določitvi meje, saj bi kontrolni točki bili ob vhodu in izhodu, daleč od mejne črte.